Prednovoletni sprehod 22.12.2022
Izlet v neznano - Pikovo 15.12.2022
Izlet ob Kamniški Bistrici 8.12.2022
Izlet na sv. Lenart 24.11.2022
Izlet na Kamniški grad 17.11.2022
Izlet na Jezersko 27.10.2022
Izlet na Škabrijel 20.10.2022
V četrtek 20.10.2022 smo šli na Škabrijel, to je hrib severo - vzhodno od mesta Gorice. Že v avtobusu nam je Ivo razložil potek poti in nekaj zgodovine. Na tem območju so potekali boji med prvo svetovno vojno. Najprej smo se odpeljali do Kanala ob Soči, kjer smo si nudili prvo jutranjo kavo. Potem pa naprej do Prevale, kjer smo pričeli naš pohod. Pot je bila na začetku bolj strma, vzpenjala se je po okljukih, tako da je bilo lažje. Pot se je nadaljevala skozi gozd. Videli smo jarke, zaklonišča. Na razgledišču se je pa lepo videl Sabotin, reka Soča, Skalnica oz. Sveta Gora. Na vrhu je postavljen kovinski stolp, ki nudi lepe razglede na vse strani. Vračali smo se po drugi poti mimo bivaka Štefan, v smeri Kekca, kjer nas je čakal avtobus. Zapeljali smo se do Nove Gorice, kjer smo imeli v lokalu Vrtnica malico.
Izlet na Kavčič in Lipnik 13.10.2022
V četrtek 13.10.2022 smo se odpravili proti hrvaški meji.Zapeljali smo se do izvoza na Črnem kalu in naprej proti Kubedu in do Rakitovca. V Rakitovcu smo začeli naš pohod.Hodili smo po kolovozu, ki se je serpentinasto dvigal. Zadnji del poti je bil malo bolj strm in malo ožja pot je bila. Na vrhu Kavčiča (879 m )stojita dva križa. Naš naslednji cilj je bil Lipnik (804 m ), najprej smo se malo spustili, potem pa smo hodili po kraškem robu. Na vrhu je bil križ. Vrnili smo se po dokaj položni poti na izhodišče, kjer nas je čakal avtobus.Z avtobusom smo se odpeljali do Senožeč, kjer smo imeli malico. Vreme je bilo krasno, toplo. Imeli smo se lepo.
Izlet na stari Ljubelj in Povno peč 6.10.2022
Srečanje gorenjskih pohodnikov 22.9.2022
Tokrat je bil organizator DU Kranj. Prireditveni prostor je bil v Majdičevem logu pri Bazenu.. Začetek je bil ob 9. uri. Po pozdravnem govoru in razdelitvi bonov za malico in kasneje za kosilo smo se razdelili v dve skupini, ena je odšla na Šmarjetno goro, druga manjša pa na ogled kranjskih rovov.
Pot na Šmarjetno goro je potekala po cesti do Stražišča, do graščine. Nadaljevali smo po makadamski poti po zahodnem delu Šmarjetne gore, to je skozi Torklo. Zadnji del poti je bil najbolj strm. Na vrhu smo šli do hotela in razgledne ploščadi, od koder je bil lep razgled na dolino in okoliške hribe. Vračali smo se po asfaltni cesti do izhodišča pri Bazenu.
Ogled rovov je bil naročen ob 10. uri pri vhodu v rove. Vodič g. Janko Zupan nas je že čakal in pospremil v rove. Ogledali smo si vso pot rovov, ki obsega kar 1300 m poti. Spoznali tudi zgodovino rovov, videli smo male kapnike, v rovih so razstavljeni v vitrini razni minerali in fosili. Podali smo se tudi v rekonstrukcijo zaklonišča iz 2. svetovne vojne, kjer smo doživeli simulacijo letalskega napada. Vodič nam je tudi povedal, da je v Kranju laboratorij za človeške ribice. Razloženo nam je bilo, da je možno tudi virtualno si ogledat rove. Ob izhodu v bližini cerkve sv. Boštjana, Fabjana in sv. Roka, ki izhaja iz 15. stoletja, zraven je pa še edini obrambni stolp, ki je v celoti ohranjen. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru mimo arkad pri Rožnovenski cerkvi, ki so delo Plečnika, Prešernovega gledališča, potem smo pa po stopnicah, ki vodijo v kanjon Kokre odšli na krožno pot. Pot je zelo lepa, ob Kokri je bilo včasih tudi kopališče. Kanjon smo zapustili v bližini Prešernovega gaja, ki smo si ga tudi ogledali. Zadnji del naše poti smo se sprehodili mimo knjižnice, mimo Stare pošte, ki jo je dogradil Franc Gorjanc, kipi na pročelju pa so delo Lojzeta Dolinarja. Po Jelenovem klancu smo zopet zavili na prireditveni prostor. Ko smo bili vsi zbrani, je bila na vrsti podelitev priznanj in zahvala za udeležbo na srečanju pohodnikov. Sledilo je kosilo in ob živi glasbi smo se nekateri tudi zavrteli. Srečanje je bilo zaključeno ob 15. uri
Izlet na Kopitnik in Gore 18.8.2022
Spet smo se na pohod odpravili z vlakom. Najprej smo se peljali do Ljubljane, prestopili smo na drug vlak in naprej do Zidanega mosta, kjer smo še enkrat prestopili in se peljali do Rimskih toplic.Veza je bila zelo dobra, ker ni bilo treba toliko časa čakati. Hodili smo v začetku po asfaltu do cerkve Lurd. Pri cerkvi je bil krajši postanek in potem smo nadaljevali pot na Kopitnik . Pot je bila razgibana, večinoma pa kar navkreber. Hodili smo po gozdu. Nadaljevali smo pot do doma na Gorah, kjer nas je čakal počitek in malica. Tokrat smo imeli kar dve planinki, ki sta praznovali okrogli jubilej. Voščili smo jima, zapeli in jima podarili skromno darilo. Vračali smo se po drugi poti. Videli smo tudi jelenčka. Pot navzdol je bila ponekod prekrita z listjem, da je bila zelo udobna, ponekod je bilo treba paziti, da ti ne zdrsne. Vreme se je že kisalo, samo par kapelj je bilo. Spustili smo se do Hrastnka, kjer smo počakali na vlak. Tokrat je bilo treba samo enkrat prestopati in to v Ljubljani. Izlet je bil zelo zanimiv in prijeten. Udeležilo se nas je kar precej planincev.
Izlet na Brda, Okroglež in Debelo peč 11.8.2022
Ta četrtek smo se odpravili kar z osebnimi avtomobili. Prva postaja je bil Bled, kjer smo si nudili jutranjo kavico, potem smo se zapeljali na Pokljuko do spomenika pri Rupah. Vsi skupaj smo šli do Blejske koče na planini Lipanca. Pohodniki so ostali na planini in nekateri so se sprehodili še na Mrežce. Planinci pa smo pohod nadaljevali najprej na Brda 2008 m, potem pa še na Okroglež, ki je malo nižji 1963 m in na zadnje na Debelo peč, ki je visoka 2014 m. Vreme je bilo zelo primerno za hojo. Razgledi so bili veličastni, ozračje je bilo zelo čisto, zato so se vršaci videli kot na dlani, tudi Triglav in njegovi sosedje. Tudi v dolino je bil lep razgled. Med potjo smo videli tudi veliko planinskega cvetja. Pot je bila skalnata, tako, da je bila previdnost na prvem mestu. Ob povratku smo se z pohodniki zopet srečali pri Blejski koči in skupaj smo nadaljevali pot v dolino. Malico smo imeli v gostišču Jelka na Pokljuki. Imeli smo se lepo.
Izlet ob reki Savi od Fuksove brvi do Šobca 28.7.2022
Ta četrtek 28.7.2022 smo se odpravili na Gorenjsko. Z vlakom smo se peljali do Radovljice, kjer smo pričeli naš pohod. Najprej smo šli mimo starega pokopališča v Radovljici, potem pa še mimo novega, ki je zelo moderno in lepo urejeno. Spustili smo se do reke Save in najprej šli do Tinaraft- to je kamp za rafting. Izposojajo rafte za vožnjo po reki Savi. Tudi kava iz avtomata je prijala. Po Fuksovi brvi smo se sprehodili na drugo stran Save. Fuksova brv je obstajala že od leta 1865, Obnovila pa ga je občina Radovljica leta 2002. Fuksova brv je del Naravoslovne učne poti. Hodili smo v glavnem po gozdu. Ob poti so table z zemljevidom, pa tudi z razlago o reki Savi, pa o živalih, ribah, ki živijo v Savi, pa o prodiščih, o porečju in o balvanih, ki smo jih tudi videli. Videli smo tudi več raftov, ki so se spuščali po reki Savi. Malico smo imeli organizirano v Lescah v gostilni in piceriji Leščan. Po malici smo se odpravili nazaj ma vlak. Imeli smo se lepo.
Slike z izleta na Potoško planino 14.7.2022
Tokrat smo se odpravili na naš izlet z vlakom. V četrtek 14.7.2022 smo se zbrali na železniški postaji in odpeljali do Koroške Bele. Razdelili smo se v dve skupini, ena je odšla na Potoško planino, druga bi pa po programu iti na Malnež, ker pa je bila pot slaba in zaradi podrtega drevja težje dostopna, so se odločili, da gredo na Ajdno. Na Koroški Beli smo šli mimo hiše Franca Koširja, ki se je rodil 1.10.1931 in je bil član ansambla Avseniki. Nadaljevali smo pot skozi vas in nato v hrib. Na začetku je bila pot blatna, zato smo šli kar po pašniku. Pot je bila ponekod kar strma, na vrhu smo imeli počitek in možno je bilo dobiti tudi pijačo. Tudi malo dežja smo dočakali na vrhu. Počakali smo, da je nehalo deževati in smo odšli v dolino. Oskrbnik nam je omogočil prehod preko pašnika s tem, da je odklopil tok za nekaj časa. Navzdol smo šli po pašnikih, potem pa po precej zaraščeni poti. Zadnji del poti smo se vračali po isti poti kot smo šli navzgor. Hiteli smo, da smo nekateri - na vsi ujeli prvi vlak za Kranj. Pohod pa je trajal kar precej dlje kot je bilo napisano v programu.
Imeli smo se lepo.
Slike z izleta na Vojsko in Hudournik 30.6.2022
V četrtek 30.6.2022 smo se odpravili kar z osebnimi avtomobili, šli smo na Vojsko. Odpeljali smo se mimo Škofje Loke po Poljanski dolini proti Žirem. Prva jutranja kavica je bila v okrepčevalnici v Žireh. Vožnjo smo nadaljevali preko Razpotja, skozi Idrijo na Vojsko. Pohod smo pričeli na sredi vasi. Pot je bila deloma asfaltna, deloma makadamska, pa proti vrhu po stezi. Že na začetku poti nam je Ivan povedal veliko zanimivosti o tem kraju, saj ga dobro pozna, ker je od tam doma. V vasi se nam je pridružil en kuža, ki nas je spremljal vso pot. Imeli smo ga za lokalnega vodiča. Videli smo osamelce, skale, ki so sredi travnika. V tem kraju je bila med drugo svetovno vojno tiskarna in bolnišnica Pavla. Videli smo tudi grobišče ob vojašnici. Na vrhu Hudournika pa je lep razgled na Trnovski gozd, dolino Idrijce in verigo Alp. Na vrhu je postavljen tudi šnopcomat. Pomalicali smo, se malo okrpili, potem pa nazaj v dolino. Malico smo imeli na Trebiji. Imeli smo se lepo.
Izlet na Matkov škaf 2.6.2022
V četrtek 2.6.2022 smo šli na izlet na Matkov škaf .Zapeljali smo se čez Črnivec v Luče, kjer smo si nudili jutranjo kavo. Razdelili smo se v dve skupini. Ena skupina - lažja je hodila po cesti do kmečkega turizma <kočar, nato pa po makadamski poti do lovske koče v Matkovem kotu. Druga skupina, po težavnosti kar precej težko, se je pa povzpela do Matkovega škafa. Na začetku je bila pot prijetna, široka, potem smo šli po gozdu in nato med skale, pot je postajala vedno bolj strma. Ko smo prišli do snega smo si nadeli dereze. Sneg je bil bolj moker in se je vdiralo. Strmina je postajala vse hujša. Na vrhu so bile tudi jeklenice. Matkov škaf je naravni fenomen, ko v naravi nastane luknja, ki jo spomladi, ko se sneg začne topiti napolni z vodo. Sestop je bil kar težaven, več zdrsov po strmini. Hodili smo po suhi strugi, po skalah, ko smo prišli do slapu, smo se osvežili in natočili vodo. Nekaj časa smo hodili po gozdu in končno smo prišli na široko pot, ki nas je vodila v dolino, v Matkov kot. Videli smo rožo lepi čeveljc, ki je ogrožena vrsta, pa encijan in še druge cvetlice. V Matkovem kotu smo se pridružili pohodnikom in se z avtobusom odpeljali v Solčavo, kjer smo imeli v gostilni Zadružnik naročeno malico.
Malo utrujeni in zadovoljni, da smo vsi celi in zdravi smo se odpeljali proti domu.
Izlet z vlakom v Koper
V petek 27.5.2022 smo se odpravili z vlakom v Koper. Zbrali smo se ob 8.10 na Kranjski železniški postaji. Z vlakom smo se najprej odpeljali do Ljubljane, tam smo presedli na hitri vlak, ki nas je odpeljal do Kopra. Vožnja je bila prijetna na obeh relacijah. To so pa res novi moderni vlaki, udobni in hitri.
V Kopru smo se dogovorili, kdo se bo sprehodil do Izole, kdo bi se pa želel kopati. Večina nas je odšla po peš poti, lepi, široki, do Izole. V Izoli smo si pa privoščili kavo, pa še kakšno pijačo za žejo. Dan je bil kot naročen za tak izlet. Vračali smo se z lokalnim avtobusom, ki nas je pripeljal do železniške postaje v Kopru. Odhod vlaka je bil kar v zgodnjih popoldanskih urah, zato smo imeli kar premalo časa, da bi si še kaj ogledali ali pa šli namočiit vsaj noge. Imeli smo se lepo, le časa nam je zmanjkovalo.
Izlet na Matajur 19.5.2022
V četrtek 19.5.2022 smo se odpravili na Matajur, to je 1624 m visoka gora. Odpeljali smo se najprej na jutranjo kavo, ki smo jo imeli c Cerknem, potem smo nadaljevali pot do Tolmina in od tam do Idrskega,potem do Livka in do Avsa, kjer smo pričeli pohodplaninci, pohodniki so se odpeljali na italijansko stran do vasi Gabrovica in še naprej pod vrh Matajurja. Planinci smo se povzpeli do meje z Italijo, potem smo pa nadaljevali pot po mejnem grebenu do koče na Matajurju. Pot se je vseskozi dvigala, malo smo se tudi spustili, potem je bilo pa treba spet v breg. Videli smo veliko različnega gorskega cvetja. Hodili smo tudi po ploščatih skalah. Na vrhu so bili krasni razgledi na Benečijo, tudi na Slovenske hribe se je lepo videlo. Na vrhu smo se malo spočili, pomalicali in se odpravili v dolino, kjer nas je čakal avtobus. Z avtobusom smo se odpeljali do Tolmina, kjer smo imeli naročeno malico. Pot je bila kar naporna.
Imeli smo se lepo, vreme je bilo jasno in vroče, le na vrhu je pihalo.
Izlet na Krvavico 12.5.2022
V četrtek 12.5.2022 smo se odpravili na Krvavico, to je gora visoka 909 m , ki se nahaja vzhodno od Čemšeniške planine. Že v avtobusu nam je Marjan obrazložil potek poti in povedal je legendo o Veroniki Deseniški.Zapeljali smo se po Tuhinjski dolini do Vranskega, kjer smo imeli prvi postanek za jutranjo kavico in krof.Vožnjo smo nadaljevali do Tabora in skozi Loke, kjer smo pričeli naš pohod. Hodili smo po gozdnih poteh do Zajčeve koče. Tam smo imeli krajši postanek. Nekateri so počakali pri Zajčevi koči, ostali smo se pa vzpeli do Krvavice. Nekaj jih je počakalo pred prvim zelo strmim delom, ostali pa na vrh. Na vrhu je bolj malo prostora. Vrnili smo se po isti poti do Zajčeve koče, kjer smo imeli malico. Imeli smo se lepo, vreme je bilo primerno za hojo v hrib.
Izlet v Planico 5.5.2022
V četrtek 5.5.2022 smo se odpravili v Planico. Tokrat je bil odhod že ob 7. uri zjutraj. Odpeljali smo se do Kranjske gore, kjer smo imeli prvo jutranjo kavico. Z nami sta bili tudi dve pohodnici, ki sta praznovali okrogli obletnici. Dali smo jima tudi simbolični darili. To sta Danica in Milka. Zaželeli smo jima še veliko zdravja, sreče in pohodov v veseli družbi. Že v avtobusu so nam postregle pijačo in sladice. Tudi kavo sta plačali.Hvala. Zapeljali smo se do Planice, razdelili smo se v dve skupini, v lažji skupini so si ogledali Center Planica (muzej, pokrito tekaško stezo, povzpeli so se na razgledno ploščad), ostali pa smo šli do bivaka, kjer snemajo skoke. Razgled na vse skskslnice je bil res veličasten. Po vrnitvi v Planico smo pa vsi skupaj šli po makadamski cesti do odskočne mize skakalnice velikanke. Vrnili smo se po isti poti. Malico smo imeli v gostišču Osvald. Hrana je bila dobra in poceni.
Imeli smo se lepo, tudi vreme je bilo glede na napoved boljše kot je kazalo.
Izlet na Valvazorjev dom 28.4.2022
V četrtek 28.4.2022 smo se zbrali na železniški postaji v Kranju in se z novim udobnim vlakom odpeljali proti Žirovnici. Razdelili smo se v dve skupini, ena se je odpeljala do Žirovnice, druga pa do Koroške Bele. Tisti, ki smo se odpravili na Valvazorjev dom smo izstopili v Koroški Beli. Pot smo začeli po asfaltu, prečkali smo most čez potok Bela in nadaljevali strmo v klanec do studenca. Pot se je mestoma zravnala, a le za kratek čas, potem pa spet po kolovozu v klanec. Večino poti smo hodili po gozdu. V križišču smo videli smerokaz za Ajdno, mi pa smo pot nadaljevali proti Valvazorjevem domu. Na vrhu smo se malo odpočili. Vračali smo se pa po drugi poti do Završnice in nato do Žirovnice.V Završnici smo se priključili še drugi skupini in skupaj nadaljevali pot. V Selah pri Žirovnici smo imeli v gostilni Osvald malico. Malica je bila zelo okusna. Po malici smo se odpravili na železniško postajo in z modernim vlakom proti domu. Eni smo se peljali v zgornjem nadstropju vlaka. Izlet je bil zelo zanimiv, sploh zaradi prevoza z vlakom. Predlagali smo, da bi bil enkrat mesečno lahko organiziran tak način prevoza. Pa še rdeča karta je brezplačna.
Izlet na Koštabono in Pomjan 21.4.2022
Po kavici na Kozini smo se odpeljali skozi Koper in nato po tisoč in enem ovinku do našega Krasa. V Koštaboni smo pričeli z našim pohodom.
Najprej po kolovozu in nato po stezi smo se spustili do slapa Supot. Letošnja dolgotrajna spomladanska suša in kraški teren sta storila svoje. Slap je bil "suh kot poper", teren okrog njega pa prav zanimiv.
Dobro uhojena steza in ponekod opuščeni stari kolovozi so nas potem pripeljali do grebena na katerem stoji naselje Pomjan. Zasedli smo razgledno točko pod vaškim pokopališčem. Od tu je enkraten razgled na mesto in pristanišče Koper, pa tudi celotno njegovo zaledje z njenimi vasicami - do viadukta Črni Kal in Slavnika. Zaradi nizke oblačnosti se, na žalost, niso videli naši najvišji hribi, Alpe.
Naslednji naš postanek je bil v simpatičnem naselju Marezige. Tam smo si ogledali vinsko fontano in krajevno posebnost - dva velika kozarca ki nazdravljata belemu in rdečemu vinu. Seveda smo ti dve dobroti v vinski fontani tudi preizkusili.
Potem nam je "padla sekirca v med" v obliki predvolilne promocije ene izmed naših političnih strank. Njeni promotorji so nas poskusili pridobiti na svojo stran s krajevnimi dobrotami; sirom, pršutom, vinom... Ni znano ali so koga uspeli prepričati, ve pa se, da na volitvah niso bili pretirano uspešni.
Zadnja naša postaja pa je bila v gostišču Stari grad v Senožečah kjer smo se še enkrat podprli pred povratkom domov v Kranj.
Izlet po pokrajinskem parku Zgornja Idrijca 14.4.2022
Med vožnjo po Poljanski dolini smo si dopoldansko kavico privoščili v "Domu pod planino" v Trebiji. Potem pa smo se preko Žiri, Govejka in Razpotja po močno ovinkasti cesti (še dobro, da imamo odličnega in izkušenega šoferja) zapeljali do Idrije.
Takoj na začetku našega pohoda smo imeli srečo, da smo naleteli na turističnega vodiča, ki je čakal neko drugo skupino izletnikov. Bil pa je tako prijazen, da je tudi nam na kratko predstavil "Idrijsko kamšt". To je velika črpalka, ki je s pomočjo velikega vodnega kolesa (premer 13,6 m) črpala vodo iz rudnika živega srebra.
Potem smo pričeli naš pohod ob umetnem vodnem kanalu, Rakah, ki je tudi znano sprehajališče za domačine in turiste. Posebno doživetje je bilo prečenje Idrijce preko visečega mostu. V pogovornem jeziku mu pravimo kar "cigu-most", saj se ob hoji po njem kar lepo ziba. Sprehajalci na mostu pa hodijo približno tako kot bi "močno podprti" prihajali z gasilske veselice. Prav zabavno!
Naslednja postaja je bila ob Divjem jezeru. Malo jezero pod visoko (približno 100 m) skalo je raziskano do globine 160 m. Globje raziskovalci niso uspeli prodreti. V njem živijo celo človeške ribice. Iz njega pa teče naša najkrajša reka; 55 m dolga Jezernica in se nato izliva v Idrijco.
Naš pohod smo nadaljevali po lepi in zanimivi poti po levem bregu (gledano dolvodno) Idrijce. Pot poteka po gozdu, ob njej pa raste kar nekaj rož, ki jih bomo drugje težko našli (glejte fotke v prilogi). Naš pohod se je končal v vasici Bela, kjer nas je pričakal naš šofer.
Vračali smo se po isti poti, seveda s postankom v Trebiji kjer smo se, pred povratkom v Kranj, okrepčali z golažem in cmoki. Preživeli smo še en lep sončen dan in spoznali še en zanimiv kotiček naše deželice.
Slike z izleta na Šmohor 7.4.2022
Še en prijeten četrtek (7. april 2022) smo preživeli. Po vožnji skozi Tuhinjsko dolino in kavici na Vranskem smo na poti proti Celju opazovali prva dela v nasadih hmelja in tiho upali, da bo pridelek dober. V Libojah nas je naš šofer Jože izkrcal iz avtobusa, Marjana in Marjan pa nato vodila po prijetnih gozdnih poteh in stezicah do koče na Šmohorju.
Imeli smo srečo z vremenom. Veliko sonca in malo vetra vam je omogočilo malo martinčkanja v lepo urejeni okolici pred kočo na Šmohorju. Nekateri pohodniki so se podali še na krajši izlet do cerkve. Tu sta bili posebnega občudovanja deležni dve stari votli in lepo obraščeni lipi. Ja, naše nacionalno drevo je res trdoživo bitje - tako, kot mi Slovenci in še posebej mi pohodniki.
Malo pod vrhom Šmohorja nas je Jože ponovno vkrcal na avtobus in skozi Laško ter Celje odpeljal do Šempetra v Savinjski dolini kjer smo pri Štormanu z dobro malico nadomestili pokurjene kalorije, nato pa se, proti večeru, vrnili v Kranj.
Največ vredno pa je sledeče: poglejmo fotke, ki so v prilogi, in videli bomo same zadovoljne in nasmejane ljudi.
Slike z izleta na Kovk 24.3.2022
Ta četrtek smo se odpravili zopet proti Primorski. Po programu smo nameravali na Kovk. Ker pa je bil tam pred kratkim požar, smo izbrali drugo pot. Že v avtobusu nam je Marjana obrazložila po in kaj zanimivega bmo videli na tej poti. Prva postaja za jutranjo kavico je bila Hotedršica gostilna Turk. Nadaljevali smo pot proti Gori, to je območje vzhodnega dela Trnovske planote, ki se dviga nad Vipavsko dolino.Videli smo Otliško okno, to je kraški naravni most, ki se nahaja blizu vasi Otlica. Skozi okno se ponuja lep razgled na Vipavsko dolino. V bližini okna se nahaja tudi kamniti polž in nad njim kamnita piramida. Pravijo, da je tam posebna energija. Zelo blizu je bil Sinji vrh.Videli smo veliko pomladnih cvetlic, tudi zvončkov, kljub suši. Hodili smo med brinjem in ruševjem.Videli smo tudi nekaj spomenikov na padle borce 2. svetovne vojne. Vračali smo se po drugi poti. V gostilni turk smo imeli malico. Malica je bila zelo dobra. Imeli smo se lepo, tudi vreme nam je bilo naklonjeno.
Slike z izleta na sedlo Lohača in Špilnik 17.3.2022
V četrtek 17.3. smo se odpravili proti Vrhniki. Že v avtobusu nam je Gorazd opisal predvideno pot. Milica nam je pa prebrala veliko zanimivega o gradu oz. ostankih najmogočnejšega gradu na slovenskem, to je bil grad Haasberg.Na Planini smo imeli prvi postanek za jutranjo kavico. Nadaljevali smo vožnjo na prelaz Lohača, kjer smo pričeli naš pohod. Pot nas je najprej vodila po kolovozni poti, potem pa po stezi navkreber. Hrib ni nič poraščen. Z vrha so bili lepi razgledi. Potem smo se spustili na sedlo in se usmerili proti našemu cilju - Špilniku. Videli smo veliko dreves poškodovanih od žledoloma. Pašnik je bil ograjen z vrvno ograjo. Še kratek vzpon in prispeli smo na vrh Špilnika 1018 m. Pot navzdol je bila kar strma, suha trava je kar nevarna za zdrse. Vrnili smo se do kolovozne poti in na sedlu nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal do Planine, kjer smo imeli naročeno malico.
Po Malici smo si šli ogledat ostanke mogočnega dvorca Haasberg. Okolica je zelo lepo urejena, pristop do ruševin je prepovedan. Dvorec je bil zgrajen davnega leta 1614.Dvorec je bil med 2. svetovno vojno požgan in uničena je bila notranja oprema.
Izlet je bil lep, pot kar strma in še pihalo je.
Slike z izleta Od Strunjana do Pirana 10.3.2022
Na dan mučenikov smo se odpravili na morje, od Strunjana do Pirana. Najprej nas je pot vodila do Kozine, kjer smo si privoščili jutranjo kavico. Že v avtobusu je Marjana moškim za njihov praznik dala skromna darilca in obrazložila pomen praznika. Potem nam je opisala pot, po kateri bomo hodili. Odpeljali smo se do Strunjana, kjer smo pričeli naš pohod. Povzpeli smo se to razgledne točke beli križ nad zalivom Ronek. Vreme nam je bilo res naklonjeno in razgled je bil lep. Od belega križa smo se vrnili do Strunjana in mimo solin, mimo hotelskega naselja Salinera, skozi naselja Pacug in Fiese do Pirana. Pot je bila lepa. V morju je bilo veliko klobučnjakov, precej jih je morje naplavilo tudi na obalo. V Pranu smo šli okrog cerkve sv. Jurija, šli smo tudi mimo tržnice. Videli smo tudi hišo venecijanko in spomenik Giuseppeja Tartinija. Od Tartinijevega trga smo skupaj odšli do avtobusne postaje, kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal do Senožeč, kjer smo imeli v gostilni Stari grad malico. Malica je bila zelo dobra. Tokrat nas je bilo kar veliko in lepo smo se imeli. V Kranju smo bili pred 18. uro.
Izlet na Šenturško goro 3.3.2022
V četrtek je bil spet naš dan, vreme naročeno, dobra volja tudi. Cilj izleta je bila Šenturška gora. Zbrali smo se v Cerkljah pod Jenkovo lipo od koder smo pričeli naš pohod. Marjana nam je že v začetku opisala predvideno pot. Šli smo skozi naselje Poženik. Po asfaltu smo hodili kratek čas, večino pa po travniku in po gozdu. Videli smo veliko spomladanskega cvetja in ob poti na Šenturško goro so bili vidni še hlevčki, ki so bili okrašeni za božič. Na vrhu pri cerkvi smo se fotografirali in občudovali lep razgled. Videli smo tudi jadralne padalce, ki so jadrali v dolino. Vračali smo se po malo bolj strmi in z listjem posuti potiv Poženik, nato pa skozi naselje Pšata do Cerkelj, kjer sta nas pogostila Milica in Ciril. Imeli smo se lepo.
Slike z izleta na Pangršico 24.2.2022
Končno smo dočakali - na god sv. Matija in na ta debel četrtek smo se po dolgem času odpravili na pohodniški izlet. Šli smo na Pangršico. Z osebnimi vozili smo se odpeljali do Mercatorja na Kokrici, tam smo se pa razdelili po avtomobilih in se odpeljali do Lovskega doma na Pangršici, kjer smo pričeli naš pohod. Šli smo na Orle in naredili smo krog okrog Trstenika. Malo je bilo po ravnem, po travnikih, malo v breg po gozdu. Pot ni bila preveč zahtevna, le nekje je bilo blato. Na koncu smo šli še na pokopališče na Trsteniku in prižgali smo svečko na grob naše pohodnice Jožice Bizjak (pred letom dni januarja 2021 je umrla zaradi covida). Pogledali smo si tudi cerkev na Trsteniku, ki ima zelo zanimive stopnice, ki vodijo na kor in zelo lepe orgle. Za zaključek smo se ustavili pred Lovskim domom, kjer sta nas z krofi postregla Danica in Ivo. Hvala obema. Kdor je želel si je lahko privoščil kavo ali kakšno drugo pijačo. Vrnili smo se do Mercatorja na Kokrici in potem vsak na svoj dom.
Izlet na Apnišče 20.1.2022
V četrtek 20.1.2022 smo se odpravili na Apnišče. Zbrali smo se na Kokrici pred Mercatorjem in se z osebnimi avtomobili odpeljali do Olševka, kjer smo pričeli naš pohod. Hodili smo po gozdu, kjer smo videli tudi jaslice. Najprej smo prišli do Štefanje gore, kjer je cerkev sv. Štefana in nadaljevali po travniku, kjer se je odprl pogled na Kalški greben in Krvavec. Ko smo zopet šli v gozd je sledil še krajši vzpon in bili smo na vrhu Apnišča, kjer je vpisna knjiga. Po krajšem počitku smo se vrnili v dolino do Olševka in nato z osebnimi avtomobili vsak na svoj dom.
