Foto 2022 – Pohodništvo

Izlet na Krvavico 12.5.2022

V četrtek 12.5.2022 smo se odpravili na Krvavico, to je gora visoka 909 m , ki se nahaja vzhodno od Čemšeniške planine. Že v avtobusu nam je Marjan obrazložil potek poti in povedal je legendo o Veroniki Deseniški.Zapeljali smo se po Tuhinjski dolini do Vranskega, kjer smo imeli prvi postanek za jutranjo kavico in krof.Vožnjo smo nadaljevali do Tabora in skozi Loke, kjer smo pričeli naš pohod. Hodili smo po gozdnih poteh do Zajčeve koče. Tam smo imeli krajši postanek. Nekateri so počakali pri Zajčevi koči, ostali smo se pa vzpeli do Krvavice. Nekaj jih je počakalo pred prvim zelo strmim delom, ostali pa na vrh. Na vrhu je bolj malo prostora. Vrnili smo se po isti poti do Zajčeve koče, kjer smo imeli malico. Imeli smo se lepo, vreme je bilo primerno za hojo v hrib.

Izlet v Planico 5.5.2022

V četrtek 5.5.2022 smo se odpravili v Planico. Tokrat je bil odhod že ob 7. uri zjutraj. Odpeljali smo se do Kranjske gore, kjer smo imeli prvo jutranjo kavico. Z nami sta bili tudi dve pohodnici, ki sta praznovali okrogli obletnici. Dali smo jima tudi simbolični darili. To sta Danica in Milka. Zaželeli smo jima še veliko zdravja, sreče in pohodov v veseli družbi. Že v avtobusu so nam postregle pijačo in sladice. Tudi kavo sta plačali.Hvala. Zapeljali smo se do Planice, razdelili smo se v dve skupini, v lažji skupini so si ogledali Center Planica (muzej, pokrito tekaško stezo, povzpeli so se na razgledno ploščad), ostali pa smo šli do bivaka, kjer snemajo skoke. Razgled na vse skskslnice je bil res veličasten. Po vrnitvi v Planico smo pa vsi skupaj šli po makadamski cesti do odskočne mize skakalnice velikanke. Vrnili smo se po isti poti. Malico smo imeli v gostišču Osvald. Hrana je bila dobra in poceni.

Imeli smo se lepo, tudi vreme je bilo glede na napoved boljše kot je kazalo.

Izlet na Valvazorjev dom 28.4.2022

V četrtek 28.4.2022 smo se zbrali na železniški postaji v Kranju in se z novim udobnim vlakom odpeljali proti Žirovnici. Razdelili smo se v dve skupini, ena se je odpeljala do Žirovnice, druga pa do Koroške Bele. Tisti, ki smo se odpravili na Valvazorjev dom smo izstopili v Koroški Beli. Pot smo začeli po asfaltu, prečkali smo most čez potok Bela in nadaljevali strmo v klanec do studenca. Pot se je mestoma zravnala, a le za kratek čas, potem pa spet po kolovozu v klanec. Večino poti smo hodili po gozdu. V križišču smo videli smerokaz za Ajdno, mi pa smo pot nadaljevali proti Valvazorjevem domu. Na vrhu smo se malo odpočili. Vračali smo se pa po drugi poti do Završnice in nato do Žirovnice.V Završnici smo se priključili še drugi skupini in skupaj nadaljevali pot. V Selah pri Žirovnici smo imeli v gostilni Osvald malico. Malica je bila zelo okusna. Po malici smo se odpravili na železniško postajo in z modernim vlakom proti domu. Eni smo se peljali v zgornjem nadstropju vlaka. Izlet je bil zelo zanimiv, sploh zaradi prevoza z vlakom. Predlagali smo, da bi bil enkrat mesečno lahko organiziran tak način prevoza. Pa še rdeča karta je brezplačna.

Izlet na Koštabono in Pomjan 21.4.2022

Po kavici na Kozini smo se odpeljali skozi Koper in nato po tisoč in enem ovinku do našega Krasa. V Koštaboni smo pričeli z našim pohodom.

Najprej po kolovozu in nato po stezi smo se spustili do slapa Supot. Letošnja dolgotrajna spomladanska suša in kraški teren sta storila svoje. Slap je bil "suh kot poper", teren okrog njega pa prav zanimiv.

Dobro uhojena steza in ponekod opuščeni stari kolovozi so nas potem pripeljali do grebena na katerem stoji naselje Pomjan. Zasedli smo razgledno točko pod vaškim pokopališčem. Od tu je enkraten razgled na mesto in pristanišče Koper, pa tudi celotno njegovo zaledje z njenimi vasicami - do viadukta Črni Kal in Slavnika. Zaradi nizke oblačnosti se, na žalost, niso videli naši najvišji hribi, Alpe.

Naslednji naš postanek je bil v simpatičnem naselju Marezige. Tam smo si ogledali vinsko fontano in krajevno posebnost - dva velika kozarca ki nazdravljata belemu in rdečemu vinu. Seveda smo ti dve dobroti v vinski fontani tudi preizkusili.

Potem nam je "padla sekirca v med" v obliki predvolilne promocije ene izmed naših političnih strank. Njeni promotorji so nas poskusili pridobiti na svojo stran s krajevnimi dobrotami; sirom, pršutom, vinom... Ni znano ali so koga uspeli prepričati, ve pa se, da na volitvah niso bili pretirano uspešni.

Zadnja naša postaja pa je bila v gostišču Stari grad v Senožečah kjer smo se še enkrat podprli pred povratkom domov v Kranj.

Izlet po pokrajinskem parku Zgornja Idrijca 14.4.2022

Med vožnjo po Poljanski dolini smo si dopoldansko kavico privoščili v "Domu pod planino" v Trebiji. Potem pa smo se preko Žiri, Govejka in Razpotja po močno ovinkasti cesti (še dobro, da imamo odličnega in izkušenega šoferja) zapeljali do Idrije.

Takoj na začetku našega pohoda smo imeli srečo, da smo naleteli na turističnega vodiča, ki je čakal neko drugo skupino izletnikov. Bil pa je tako prijazen, da je tudi nam na kratko predstavil "Idrijsko kamšt". To je velika črpalka, ki je s pomočjo velikega vodnega kolesa (premer 13,6 m) črpala vodo iz rudnika živega srebra.

Potem smo pričeli naš pohod ob umetnem vodnem kanalu, Rakah, ki je tudi znano sprehajališče za domačine in turiste. Posebno doživetje je bilo prečenje Idrijce preko visečega mostu. V pogovornem jeziku mu pravimo kar "cigu-most", saj se ob hoji po njem kar lepo ziba. Sprehajalci na mostu pa hodijo približno tako kot bi "močno podprti" prihajali z gasilske veselice. Prav zabavno!

Naslednja postaja je bila ob Divjem jezeru. Malo jezero pod visoko (približno 100 m) skalo je raziskano do globine 160 m. Globje raziskovalci niso uspeli prodreti. V njem živijo celo človeške ribice. Iz njega pa teče naša najkrajša reka; 55 m dolga Jezernica in se nato izliva v Idrijco.

Naš pohod smo nadaljevali po lepi in zanimivi poti po levem bregu (gledano dolvodno) Idrijce. Pot poteka po gozdu, ob njej pa raste kar nekaj rož, ki jih bomo drugje težko našli (glejte fotke v prilogi). Naš pohod se je končal v vasici Bela, kjer nas je pričakal naš šofer.

Vračali smo se po isti poti, seveda s postankom v Trebiji kjer smo se, pred povratkom v Kranj, okrepčali z golažem in cmoki. Preživeli smo še en lep sončen dan in spoznali še en zanimiv kotiček naše deželice.

Slike z izleta na Šmohor 7.4.2022

Še en prijeten četrtek (7. april 2022) smo preživeli. Po vožnji skozi Tuhinjsko dolino in kavici na Vranskem smo na poti proti Celju opazovali prva dela v nasadih hmelja in tiho upali, da bo pridelek dober. V Libojah nas je naš šofer Jože izkrcal iz avtobusa, Marjana in Marjan pa nato vodila po prijetnih gozdnih poteh in stezicah do koče na Šmohorju.
Imeli smo srečo z vremenom. Veliko sonca in malo vetra vam je omogočilo malo martinčkanja v lepo urejeni okolici pred kočo na Šmohorju. Nekateri pohodniki so se podali še na krajši izlet do cerkve. Tu sta bili posebnega občudovanja deležni dve stari votli in lepo obraščeni lipi. Ja, naše nacionalno drevo je res trdoživo bitje - tako, kot mi Slovenci in še posebej mi pohodniki.
Malo pod vrhom Šmohorja nas je Jože ponovno vkrcal na avtobus in skozi Laško ter Celje odpeljal do Šempetra v Savinjski dolini kjer smo pri Štormanu z dobro malico nadomestili pokurjene kalorije, nato pa se, proti večeru, vrnili v Kranj.
Največ vredno pa je sledeče: poglejmo fotke, ki so v prilogi, in videli bomo same zadovoljne in nasmejane ljudi.

Slike z izleta na Kovk 24.3.2022

Ta četrtek smo se odpravili zopet proti Primorski. Po programu smo nameravali na Kovk. Ker pa je bil tam pred kratkim požar, smo izbrali drugo pot. Že v avtobusu nam je Marjana obrazložila po in kaj zanimivega bmo videli na tej poti. Prva postaja za jutranjo kavico je bila Hotedršica gostilna Turk. Nadaljevali smo pot proti Gori, to je območje vzhodnega dela Trnovske planote, ki se dviga nad Vipavsko dolino.Videli smo Otliško okno, to je kraški naravni most, ki se nahaja blizu vasi Otlica. Skozi okno se ponuja lep razgled na Vipavsko dolino. V bližini okna se nahaja tudi kamniti polž in nad njim kamnita piramida. Pravijo, da je tam posebna energija. Zelo blizu je bil Sinji vrh.Videli smo veliko pomladnih cvetlic, tudi zvončkov, kljub suši. Hodili smo med brinjem in ruševjem.Videli smo tudi nekaj spomenikov na padle borce 2. svetovne vojne. Vračali smo se po drugi poti. V gostilni turk smo imeli malico. Malica je bila zelo dobra. Imeli smo se lepo, tudi vreme nam je bilo naklonjeno.

Slike z izleta na sedlo Lohača in Špilnik 17.3.2022

V četrtek 17.3. smo se odpravili proti Vrhniki. Že v avtobusu nam je Gorazd opisal predvideno pot. Milica nam je pa prebrala veliko zanimivega o gradu oz. ostankih najmogočnejšega gradu na slovenskem, to je bil grad Haasberg.Na Planini smo imeli prvi postanek za jutranjo kavico. Nadaljevali smo vožnjo na prelaz Lohača, kjer smo pričeli naš pohod. Pot nas je najprej vodila po kolovozni poti, potem pa po stezi navkreber. Hrib ni nič poraščen. Z vrha so bili lepi razgledi. Potem smo se spustili na sedlo in se usmerili proti našemu cilju - Špilniku. Videli smo veliko dreves poškodovanih od žledoloma. Pašnik je bil ograjen z vrvno ograjo. Še kratek vzpon in prispeli smo na vrh Špilnika 1018 m. Pot navzdol je bila kar strma, suha trava je kar nevarna za zdrse. Vrnili smo se do kolovozne poti in na sedlu nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal do Planine, kjer smo imeli naročeno malico.
Po Malici smo si šli ogledat ostanke mogočnega dvorca Haasberg. Okolica je zelo lepo urejena, pristop do ruševin je prepovedan. Dvorec je bil zgrajen davnega leta 1614.Dvorec je bil med 2. svetovno vojno požgan in uničena je bila notranja oprema.

Izlet je bil lep, pot kar strma in še pihalo je.

Slike z izleta Od Strunjana do Pirana 10.3.2022

Na dan mučenikov smo se odpravili na morje, od Strunjana do Pirana. Najprej nas je pot vodila do Kozine, kjer smo si privoščili jutranjo kavico. Že v avtobusu je Marjana moškim za njihov praznik dala skromna darilca in obrazložila pomen praznika. Potem nam je opisala pot, po kateri bomo hodili. Odpeljali smo se do Strunjana, kjer smo pričeli naš pohod. Povzpeli smo se to razgledne točke beli križ nad zalivom Ronek. Vreme nam je bilo res naklonjeno in razgled je bil lep. Od belega križa smo se vrnili do Strunjana in mimo solin, mimo hotelskega naselja Salinera, skozi naselja Pacug in Fiese do Pirana. Pot je bila lepa. V morju je bilo veliko klobučnjakov, precej jih je morje naplavilo tudi na obalo. V Pranu smo šli okrog cerkve sv. Jurija, šli smo tudi mimo tržnice. Videli smo tudi hišo venecijanko in spomenik Giuseppeja Tartinija. Od Tartinijevega trga smo skupaj odšli do avtobusne postaje, kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal do Senožeč, kjer smo imeli v gostilni Stari grad malico. Malica je bila zelo dobra. Tokrat nas je bilo kar veliko in lepo smo se imeli. V Kranju smo bili pred 18. uro.

Izlet na Šenturško goro 3.3.2022

V četrtek je bil spet naš dan, vreme naročeno, dobra volja tudi. Cilj izleta je bila Šenturška gora. Zbrali smo se v Cerkljah pod Jenkovo lipo od koder smo pričeli naš pohod. Marjana nam je že v začetku opisala predvideno pot. Šli smo skozi naselje Poženik. Po asfaltu smo hodili kratek čas, večino pa po travniku in po gozdu. Videli smo veliko spomladanskega cvetja in ob poti na Šenturško goro so bili vidni še hlevčki, ki so bili okrašeni za božič. Na vrhu pri cerkvi smo se fotografirali in občudovali lep razgled. Videli smo tudi jadralne padalce, ki so jadrali v dolino. Vračali smo se po malo bolj strmi in z listjem posuti potiv Poženik, nato pa skozi naselje Pšata do Cerkelj, kjer sta nas pogostila Milica in Ciril. Imeli smo se lepo.

Slike z izleta na Pangršico 24.2.2022

Končno smo dočakali - na god sv. Matija in na ta debel četrtek smo se po dolgem času odpravili na pohodniški izlet. Šli smo na Pangršico. Z osebnimi vozili smo se odpeljali do Mercatorja na Kokrici, tam smo se pa razdelili po avtomobilih in se odpeljali do Lovskega doma na Pangršici, kjer smo pričeli naš pohod. Šli smo na Orle in naredili smo krog okrog Trstenika. Malo je bilo po ravnem, po travnikih, malo v breg po gozdu. Pot ni bila preveč zahtevna, le nekje je bilo blato. Na koncu smo šli še na pokopališče na Trsteniku in prižgali smo svečko na grob naše pohodnice Jožice Bizjak (pred letom dni januarja 2021 je umrla zaradi covida). Pogledali smo si tudi cerkev na Trsteniku, ki ima zelo zanimive stopnice, ki vodijo na kor in zelo lepe orgle. Za zaključek smo se ustavili pred Lovskim domom, kjer sta nas z krofi postregla Danica in Ivo. Hvala obema. Kdor je želel si je lahko privoščil kavo ali kakšno drugo pijačo. Vrnili smo se do Mercatorja na Kokrici in potem vsak na svoj dom.

Izlet na Apnišče 20.1.2022

V četrtek 20.1.2022 smo se odpravili na Apnišče. Zbrali smo se na Kokrici pred Mercatorjem in se z osebnimi avtomobili odpeljali do Olševka, kjer smo pričeli naš pohod. Hodili smo po gozdu, kjer smo videli tudi jaslice. Najprej smo prišli do Štefanje gore, kjer je cerkev sv. Štefana in nadaljevali po travniku, kjer se je odprl pogled na Kalški greben in Krvavec. Ko smo zopet šli v gozd je sledil še krajši vzpon in bili smo na vrhu Apnišča, kjer je vpisna knjiga. Po krajšem počitku smo se vrnili v dolino do Olševka in nato z osebnimi avtomobili vsak na svoj dom.