Izlet na Šilentabor 14.11.2024
V četrtek smo imeli pa zelo lep izlet in to kar z javnim prevozom. Iz Kranja smo se odpravili najprej do Ljubljane z vlakom, nato pa prestopili na drug vlak, ki nas je pripeljal do Pivke, kjer smo prestopili še na drugi vlak in se peljali eno postajo do Narina. Tam smo pričeli naš pohod. Hodili smo po makadamski cesti in po gozdnih poteh, ki peljejo do vrha Šilentabora. Razgledi so bili lepi, le burja nas je do dobra prepihala. Videli smo cerkev sv. Martina. Vračali smo se proti Pivki Ob povratku smo se sprehodili po zunanjosti Muzeja vojaške zgodovine v Pivki, videli smo tudi pravi tank iz tistega obdobja. Na okusno malico smo se odpravili v Gostilno Herman. Z vlakom smo se nato odpeljali proti Ljubljani, vendar smo morali na Brezovici prestopiti na avtobus (zaradi del na železnici) ki nas je odpeljal do Ljubljane. Nadaljevali smo tudi z avtobusnim prevozom do Kranja. Kljub burji in mrazu smo se imeli lepo. Hvala Marjani za organizacijo izleta.
Izlet na Ovčjaške Klavže in Štrumajce 7.11.2024
V četrtek 7.11. ob 8.00 smo krenili izpred Globusa. Pohodnike smo "pobrali" še pri Lonu, Boltezu, v Stražišču in Virmašah. Po jutranji kavici v Ambasadi v Žireh smo se odpeljali naprej skozi Spodnjo Idrijo do Srednje Kanomlje. Tudi tokrat smi imeli malo praznovanja, saj je imela ena pohodnica okroglo obletnico. Z našim pohodom smo pričeli pri tamkajšnji ribogojnici in po dobri uri in pol prispeli do Ovčjaških klavž. Naš vodnik Ivan nam je zelo veliko povedal o Klavžah in Kanomlji. Res veliko ve in tudi pripravil se je. Po ogledu klavž in mali malici pa smo se podali po bolj strmi poti v hrib in po dobri uri prispeli do 700 let stare domačije "V Šturmajcah". Tu sta nas pričakala raziskovalec lokalne zgodovine in pisec knjige o Kanomlji g. Cveto in domačin Julij, ter nam razkazala okolico in notranjost vasi Kanomlja in domačije Šturmajce. Potem smo se mimo domačije "Na Brdu", kjer smo si ogledali spomenik nepojmljivih zločinov okupatorjev in njihovih pomočnikov ob koncu 2. svetovne vojne, spustili v dolino do avtobusa. Na povratku v Kranj smo si v Žireh privoščili še dobro in obilno malico. Tako je bil izlet uspešno zaključen. Domov smo se vrnili že v temi.
Izlet v Kranjsko goro 19.9.2024
Načrtovani izlet bi bil do Martuljških slapov, pa smo ta izlet prestavili in zaradi slabe prognoze vremena spremenili traso izleta. Odpeljali smo se z rednim avtobusom do Kranjske gore, kjer smo si nudili prvo jutranjo kavico. Naš cilj je bilo jezero Jasna. Pot je bila lepa, nezahtevna. Udeležilo se nas je kar veliko. Proti koncu naše poti sta se dve pogumni spustili še po zip linu. Imeli smo se lepo. Tudi za povratek smo koristili javni promet.
Izlet do gradu Fridrihštajn 5.9.2024
V četrtek 5.9.2024 smo se odpravili proti Kočevju. V Kranju smo šli na vlak, se odpeljali do Ljubljane, tam prestopili na drug vlak, s katerim smo se odpeljali do Kočevja. V Kočevju smo šli najprej na jutranjo kavico, potem smo se pa odpravili naprej do parkirišča.Od tam smo šli mimo hiše in nato po kolovozu v hrib. Pot je potekala po gozdu. Večkrat smo prečili gozdno cesto. Višje pa se pot spremeni, postane bolj strma. Na razpotju smo zavili levo v smeri proti Livoldskemu vrhu in gradu Fridrihštajn. Na zadnjem delu poti so bile lesene stopnice. Ostanki gradu so še vidni- V letih 1423 - 1425 je grad zgradil grof Friderik Celjski, da bi tam s svojo izvoljenko Veroniko srečno živel, vendar se žal ni srečno končalo. V 16. stoletju je bil grad v posesti barona Julija Turna. V začetku 19. stoletja pa je grad propadel. Vračali smo se po poti prihoda. V Kočevju smo imeli rezervirano malico. Po malici smo se odpravili na avtobus in se odpeljali do Ljubljane, potem pa naprej proti Kranju. Vreme nam je kar dobro služilo, ni bilo ne prehladno in ne prevroče. Lepo smo se imeli.
Izlet na Kum 4.7.2024
V četrtek 4.7.2024 smo se odpravili na Kum - Zasavski Triglav. V sredo je deževalo in tudi v jutranjih urah četrtka, Zapeljali smo se mimo Domžal, Litije do Podkuma, kjer smo si privoščili jutranjo kavico. Odpeljali smo se še malo naprej do Malega Kuma, kjer smo pričeli naš pohod. Prvi del poti je bil kar v redu, glede na moker teren, potem se je pa pot začela dvigati kar strmo. Ozračje se je kar precej ohladilo. Na vrhu se nam je odprl razgled na vse strani, oblaki so se malo razkadili. Na vrhu je oddajnik, cerkev sv. Neže in planinski dom. V planinskem domu smo imeli malico, ričet ali bograč, oboje je bilo zelo okusno. Vrnili smo se po isti poti, s to razliko, da je navzdol po razmočenem in skalnatem terenu iti težje in bolj previdno. Kljub vremenu, ki ni bil ravno primeren, smo se zadovoljni vrnili domov.
Španov vrh
Po jutranji kavici v lokalu Flamingo na Jesenicah smo se z avtobusom odpeljali do Planine pod Golico kjer smo pričeli z našim pohodom. Na začetku smo malo iskali pravo pot, saj s seboj nismo imeli najboljšega poznavalca teh krajev. Toda, če je volja, se najde tudi prava pot. Potem smo kar dobro grizli kolena v tiste klance. Pot nas je vodila malo po gozdu, malo ob pašnikih, pa čez smučišče, do zgornje postaje sedežnice na Španovem vrhu. Tu smo si privoščili malo počitka in »malo« malico. Pot navzdol je potekala po gozdni poti, ki je bila po močnih nalivih v zadnjem letu na več mestih kar precej poškodovana, ampak z malo več previdnost smo tudi to obvladali. V Domu Pristava se je potem prilegla topla malica v obliki ričeta s klobaso. Tukaj nas je tudi pričakal naš šofer avtobusa in nas varno pripeljal nazaj v Kranj.
Slivnica
To pot smo se v malo manjši skupini (19) pohodnikov odpravili na goro čarovnic. Mimo Ljubljane smo se po avtocesti odpeljali do Unca, potem pa naprej mimo Rakeka do Cerknice. Tu smo si v slaščičarni Sladki kot privoščili jutranjo kavico. Od kegljišča na koncu Cerknice smo se podali v hrib. Prvi del poti je potekal po široki poti v zavetju gozda. Drugi del pa, večinoma, po pašnikih kjer se je pasla goveja živina, pa tudi štirje konjički. Vsepovsod ob poti smo lahko občudovali veliko različnega cvetja. Po osvojitvi vrha Velike Slivnice smo se v Domu na Slivnici dobro podprli z odlično joto in ričetom. Potem pa še kratek sprehod do razgledne točke od kjer se lepo vidi Cerkniško jezero in okoliška naselja. Tudi na skupinski posnetek pod slivniško čarovnico pred Domom na Slivnici nismo pozabili. Nazaj do Cerknico smo se vrnili po poti pristopa. Malo nam je ponagajalo dokaj toplo vreme in še bolj soparno ozračje. Ni pa nam moglo preprečiti dobre volje in zadovoljstva po opravljenem pohodu na »goro čarovnic«.
Izlet na Uršljo goro 6.6.2024
V četrtek 6.6.2024 smo pa končno imeli srečo z vremenom, da smo se lahko odpravili na izlet. Najprej smo se zapeljali po Tuhinjski dolini skozi Vransko in naprej do Velenja, kjer smo imeli prvi postanek za jutranjo kavico. Že v avtobusu nam je Marjana razložila potek poti in mnoge zanimivosti. Pot smo nadaljevali po Mislinjski dolini skozi Slovenj Gradec, Kotlje do Naravskih ledin, kjer smo pri koči pričeli naš pohod. Pot je potekala po gozdu, bila je kamnita in razrita od dežja. Videli smo veliko spomladanskega cvetja, tudi šop narcis. Proti vrhu smo šli po travnatih pobočjih. Na vrhu je Planinski dom in cerkev sv. Uršule in oddajnik Plešivec. Ponekod se je pot kar strmo vzpela. Na vrhu smo lahko občudovali razglede na vse strani. Ogledali smo si lahko notranjost cerkve, Videli smo tudi lesene skulpture, pa čebelnjak blizu doma. Po počitku smo se odpravili nazaj v dolino. Malico smo imeli naročeno v Koči na Naravskih ledinah. Edino z malico nismo bili prav zadovoljni. Potem smo se pa ustavili še na Trojanah, da smo si lahko privoščili krofe, sladoled ali pa kaj drugega. Zadovoljni in dobre volje smo sedli na avtobus, ki nas je odpeljal domov.
Izlet na Sv. Trojico pri Pivki 9.4.2024
V četrtek 9. maja smo se odpravili proti Pivki. Zapeljali smo se mimo Ljubljane do Pivke, kjer smo imeli v gostilni Sušelj prvo jutranjo kavico. Nadaljevali smo vožnjo do vasi Trnje in potem po gozdni cesti še malo višje, Pot je potekala po gozdu, na mnogih mestih so bile zelo velike luže, tako da smo morali iti malo izven poti po gozdu. Pot je bila drugače kar lepa. Ob poti je bil križev pot, ki so ga izklesali kamnoseki iz Pivke. Na vrhu smo videli ruševine prvotne cerkve, malo nižje pa cerkev Sv. Trojice. Videli smo tudi notranjost cerkve. Na vrhu so bili lepi razgledi na Vremščico, Nanos in na Julijske Alpe, tudi Triglav se je videl. Ti kraji so poznani tudi po Martinu Krpanu. Vračali smo se po travnatem pobočju, kjer smo videli nekaj rož, navadno mračico, kosmatinca in zvezdasto kukavico. Po povratku nas je avtobus odpeljal do gostilne Sušelj, kjer smo imeli malico. Tudi kosilo je bilo zelo dobro. Vsi zadovoljni smo se vrnili domov.
Izlet na Jelenk 18.04.2024
V četrtek 18.04.2024 smo se odpravili na zgornje Primorsko. Odpeljali smo se mimo Škofje Loke do Cerknega, kjer smo imeli v gostilni Štrukelj jutranjo kavico. Vožnjo smo nadaljevali do Kanala. Na Kanalskem vrhu smo pričeli naš pohod. Pot je potekala po gozdu in ni bila naporna. Na obeh straneh steze je rastel čemaž. Dišalo je, tudi jedli smo ga malo med potjo. Na robu gozda je bila okrogla skrinjica z žigom. Zadnji del do vrha so bile pa same skale, ki so razbrazdane in na vrhu je skala prepadna, zato je bilo potrevno pazljivo se vzpenjati in sestopati. Vračali smo se po poti vzpona. Tudi "babje pšeno" in dež nas je spremljal po poti navzdol. Ogledali smo si tudi akumulacijsko jezero, Avče. Ivan L. nam je povedal veliko o hidroelektrarni Avče, kdaj so jo zgradili in koliko kapacitete ima in še veliko drugih podatkov.Z avtobusom smo se nato odpeljali do Cerknega, kjer smo imeli v gostilni Pri štruklju naročeno malico. Kljub temu, da nas je malo zmočilo, Imeli smo se lepo in zadovoljni smo bili z izletom.
Izlet na Mrzli vrh 4.4.2024
V četrtek 4.4. smo se odpravili na Mrzli vrh nad Žiri. Avtobus nas je odpeljal proti Škofji Loki in naprej po Poljanski dolini do Žiri. V Žireh smo si v bistroju Ambasada privoščili jutranjo kavico. Malo od Žirov smo začeli z našim pohodom. Pot ni bila naporna, na začetku smo premagali malo večji vzpon, potem smo hodili po gozdnatih poteh in po širokih travnikih. Na vrhu je pa kar pihalo in hladno je bilo. Pravo ime za današnji dan.. Nekaj jih je tu počakalo, ostali smo se pa odpravili do koče Mrzlk in tam smo pomalicali, kar smo prinesli s seboj. Vrnili smo se po isti poti. Mrzli Vrh je znan po spomladanskem žafranu, videli smo ga nekaj, tudi drugega cvetja je bilo nekaj. Avtobus nas je nato odpeljal do Žirov, kjer smo imeli v bistroju Ambasada naročeno malico. Vreme nam je bilo naklonjeno, družba dobra in tako smo zaključili izlet z lepimi vtisi.
Izlet v krajinski park Debeli rtič 21.3.2024
V četrtek 21.3.2024 smo se odpravili do morja. Tokrat je bilo pa kar nekaj "novih pohodnikov", Peljali smo se do Ljubljane, kjer smo sprejeli še dve pohodnici, potem pa naprej do Kozine, kjer smo imeli postanek za jutranjo kavico,Že v avtobusu nam je Marjana povedala marsikaj zanimivega, kar smo potem tudi videli. Pot smo nadaljevali do Ankarana, kjer smo pričeli naš pohod. Najprej smo si ogledali naravno znamenitost - slanie travnike. Zelo zanimivo. Pot smo nadaljevali proti bolnišnici Valdoltra, nato pa delno po asfaltirani cesti, deloma med vinogradi do razgledišča nad klifom na Debelem rtiču. Sprehodili smo se po zdraviliškem parku do morja. Ob obali smo se odpočili, pomalicali, nekateri so si namočili noge, dva sta bila pa tako pogumna, da sta šla plavat. Sonce nas je prijetno grelo. Po postanku smo se vrnili po isti poti do Valdoltre, kjer nas je čakal avtobus. Ob povratku smo se ustavili v Gostišču Demšar v Planini pri Postojni. Že na poti je začelo rositi, v Kranju je pa že kar deževalo. Imeli smo se lepo.
Planina nad Vrhniko 14. marca 2024
V četrtek je bilo pa lepo vreme in zato je izlet uspel. Pridružila se je tudi nova planinka. Najprej smo se odpeljali do Vrhnike, kjer smo imeli prvi postanek za jutranjo kavo. Pot smo nadaljevali do parkirišča pod Planino. Pohod smo začeli najprej po dokaj zložni poti. Nadaljevali smo po bolj zahtevni poti Čez špico. Pot je bila kar navkreber, veliko je bilo tudi stopnic. Ker pa je ta Planina visoka 733 m sama pot ni trajala veliko časa. Na vrhu je lesen razgledni stolp, ki ima 107 stopnic navzgor in prav toliko navzdol. Na vrhu stolpa je lep razgled na vse strani. Označeno je na smerokazu. V koči smo imeli malico, ki je bila zelo okusna, pa naj si izbral nekaj na žlico ali pa vrhniške štruklje s skuto in suhimi slivami. Tudi osebje je zelo prijazno in hitro smo bili postreženi. Vračali smo se po lažji krožni poti "Mimo bukve". Ob poti je bilo veliko pomladnega cvetja. Vrnili smo se do parkirišča in se vsi zadovoljni odpeljali domov.
Izlet na Osojnico in Ojstrico 7.3.2024
V četrtek 7.3.2024 smo izvedli nš načrtovan izlet kljub dežju en dan prej. Vreme je zdržalo. Pridružili so se nam tudi novi pohodniki. Najprej smo se odpeljali do avtokampa Zaka, kjer smo si nudili jutranjo kavico (cene pa prav pretirane). Od tam smo začeli z našim pohodom. Najprej smo šli na Malo Osojnico, ki je visoka 685 m. Pot je bila proti vrhu kar strma, bila so tudi varovala. Ustavili smo se najprej na razgledišču. Kljub oblačnemu in malo meglenemu dnevu se je otok in cerkvica na njem lepo videl. Nadaljevali smo na Veliko osojnico, ki je visoka 756 m in na zadnje še Ojstrico, ki je visoka 611 m. Ob poti smo videli veliko črnega teloha, trobentic, jetrnika in vijolic. Pot je bila ponekod kar spolzka in je bilo potrebno pazljivo hoditi tako navzgor, še bolj pa navzdol. Postanek smo imeli na vrhu Velike Osojnice, malica je bila iz nahrbtnika. Avtobus nas je prišel iskat na Bohinjsko Belo. in nas odpeljal domov. Imeli smo se lepo.
Planica- Lavtarski vrh 1.2.2024
To pot je bil pohod izpeljan malom drugače kot smo navajeni. S svojimi avtomobili smo se pripeljali do Dorfarjev kjer smo v "Baru OK" popili tradicionalno jutranjo kavico. Od tu smo se odpeljali do Crngroba kjer smo pričeli z našim pohodom. Pot, ki je bila za ta letni čas do nas pohodnikov prav prijazna, nas je vodila po gozdnih poteh do spomenikov na grebenu pred vasjo Planica. Tu smo se razdelili na dve skupini. Prva, manjša skupina je šla do vasi Planica, druga, večja, pa do vasi Lavtarski vrh in nato do cerkvice nad vasjo Planica. Tu smo na sončni strani cerkvice pomalicali in se malo "pomartinčkali", saj je bilo vreme sončno, spomladansko. Potem smo se spustili do vasi in se na "Kmetiji odprtih vrat" še malo okrepčali in poklepetali. Nazaj do Crngroba smo se vrnili po isti poti po kateri smo prišli na Planico.
Cerklje-Adergas 18.1.2024
Vremenarji so nas nekaj strašili z dežjem. Ampak kranjski upokojenci nismo »kar tako«. Tako se je skupinica najbolj zagretih pohodnikov zbrala na jutranji kavici v piceriji »Pod Jenkovo lipo« v Cerkljah. Čeprav je malo rosilo in smo na začetku rabili dežnike smo krenili skozi vas Grad in proti Strmolu. Kaj kmalu je dež ponehal in pohod mimo ribnikov v Češnjevku je postal čisto prijeten. Naslednji del poti je potekal po asfaltni cesti skozi Adergas do tamkajšnje cerkve, ki na žalost ni bila odprta in si nismo mogli ogledati njihovih znanih jaslic. Vračali smo se po isti poti do Češnjevka, potem pa naredili še krajši krog čez polja nazaj do Cerkelj. Res se je pohod pričel v rahlem dežju, toda kasneje se je vreme izboljšalo in še celo ljubo sončece nas je malo bolj sramežljivo pozdravljalo.
Izlet na Šmarjetno goro 4.1.2024
Tako kot vsako leto, smo se tudi v tem letu podali na Šmarjetno goro nad Kranjem. Zbrali smo se na avtobusni postaji, nekateri so prišli do Stražišča in skupno smo odšli skozi Stražišče, mimo gradu, čez travnik in nato v hrib. Na vrhu je cerkevsv. Marjete in hotel Belleuve. Malo smo se okrepčali z kavo ali čajem, si voščili zdravo, srečno novo leto in veliko pohodov. Vračali se nismo v skupini, ker so nekateri še uživali v krasnem toplem vremenu na terasi hotela. Lepo smo se imeli.
