Prednovoletni sprehod iz Planice v Tamar 21.12.2023
Še ta prednovoletni sprehod smo dočakali. Krasno vreme, modro nebo in bel sneg. Najprej smo se odpeljali do Jesenic, kjer smo si v kavarni Flamengo nudili jutranjo kavico, tudi natakarica je bila oblečena v Božička. Po kratkem postanku smo se odpeljali do Planice, kjer smo pričeli naš zadnji letošnji sprehod. Ogledali smo si skakalnice v Planici, tudi nekaj skokov smo videli. Le velika skakalnica še ni bila zasnežena, ostale pa so bile. Hodili smo po lepi zasneženi poti, ki ni bila zahtevna. Tudi poledenelo ni bilo, tako da nismo rabili derez. V Tamarju smo šli v kočo na čaj ali kaj drugega. Ogledali smo si okolišče vršace, pa izvir Nadiže. Vračali smo se po isti poti. V Planici smo videli tudi nekaj tekačev na smučeh. Po povratku v Kranj, smo odšli v Zdravljico, kjer smo imeli kosilo. Obenem je bila tudi podelitev medalj za najbolj vztrajne pohodnike in pohodnice. Podeljene so bile tri medalje za ženske in tri za moške. Zaželeli smo si še zdravja, sreče in veliko pohodov v novem letu 2024, potem smo se pa počasi odpravili vsak na svoj dom.
Izlet v neznano (Goška ravan) 7.12.2023
Tokrat smo se odpravili v "neznano". Že v avtobusu smo ugibali, kam bomo šli. Peljali smo se proti Gorenjski, Prvi postanek je bil v Podnartu v gostišču Joštov hram kjer smo si privoščili jutranjo kavico. Peljali smo se mimo SP. Lipnice in Kamne Gorice. Potem pa naprej ugibanje, na zadnje smo uspeli ugotoviti kam gremo. Naš cilj je bila Goška ravan. To je 933 m visoka ravan. Pot je bila zasnežena, hodili smo po gozdu. Na vrhu nas je čakalo jasno nebo, sonce in belina snega. V koči smo imeli organizirano malico. Vrnili smo se nekaj časa po isti poti, malo pa po cesti do avtobusa, ki nas je odpeljal nazaj v Kranj. Imeli smo se lepo.
Izlet do Zazida 23.11.2023
V četrtek 23. novembra smo se odpravili proti Primorski. Z avtobusom smo se najprej odpeljali do Kozine, kjer smo si nudili jutranjo kavo, potem smo nadaljevali pot do vasi Podpeč, kjer smo pričeli naš pohod. Prvi del poti smo hodili po asfaltni cesti do naselja Zazid. Zazid je vas ki leži na jugu Podgorskega Krasa kilometer pod železniško progo Divača Pula. Vas je bila nekoč obdana z obzidjem, po katerem je dobila tudi ime. Vračali smo se pa po krožni poti mimo Zanigrada do Hrastovelj, ki so znane po freski "Mrtvaški ples". V Hrastovljah nas je čakal avtobus in odpeljal do Senožeč, kjer smo imeli malico. Med potjo smo videli in nekateri tudi natrgali ruj, ki je žarel v vseh jesenskih odtenkih. Imeli smo se lepo.
Izlet Ob Bohinjskem jezeru 16.11.2023
V četrtek 16. novembra smo se z rednim avtobusom iz avtobusne postaje v Kranju odpeljali v Bohinj do hotela Jezero, kjer smo si nudili našo prvo jutranjo kavo. Prečkali smo kamniti most čez Jezernico in se ob obali jezera pod južnim vznožjem Pršivca sprehodili do Ukanca, kjer smo imeli daljši postanek, malico iz nahrbtnika. Lepo se je videlo na Vogel, kjer se je videla tudi žičnica. Pot je bila lepa in prav primerno vreme za hojo. Pri Ukancu so se nekateri odločili, da gredo na avtobus, ostali pa smo šli do našega začetka poti in potem na redni avtobus, ki nas je zapeljal nazaj domov.
Izlet na Malnež 9.11.2023
Zbrali smo se na železniški postaji v Kranju in se z vlakom odpeljali do Slovenskega Javornika. Prvi del poti je potekal mimo stare jeseniške železarne do Merkatorja na Koroški Beli kjer smo si v tamkajšnjem "Baru Bela" privoščili dopoldansko kavo. Nadaljevali smo skozi Koroško Belo do poti, ki vodi proti Malnežu in Valvazorjevem domu. Zaradi močnih nalivov ob koncu poletja in v jeseni je bila pot močno poškodovana (razkopana), zaradi dežja v prvih dneh novembra pa razmočena, tako, da je bila kar težavna, vendar smo jo z našimi izkušnjami in dobro voljo brez večjih težav obvladali. Na vrhu smo si dobro ogledali kraje (Jesenice, Slovenski Javornik, Koroška Bela), ki so vidni z Malneža, se okrepčali z malico iz naših nahrbtnikov in si izmenjali kar nekaj informacij o dogodkih v tistih krajih. Vrnili smo se po poti našega prihoda, nato pa z vlakom (peterica pa z avtobusom) nazaj v Kranj.
Izlet na Kovk 12.10.2023
Potem, ko smo lansko leto prehodili zahodni del poti po robu Trnovskega gozda, smo letos uspešno napadli še njen vzhodni del. Najprej smo se odpeljali proti Logatcu, kjer nas je v gostišču Jeršin čakala prva jutranja kava. Pot smo pričeli pri spomeniku v vasici Majerija in se prebili do poti, ki poteka po skalnatih vršacih nad Vipavsko dolino. Najprej smo osvojili Pravi vrh, se spustili malo niže, se povzpeli na Podrto goro, se zopet malo spustili do Sončnice, kjer ob lepšem vremenu kraljujejo jadralni padalci in se nato povzpeli na 961 m visoki najvišji vrh naše poti – na Kovk. Na žalost vidljivost ni bila hvale vredna, tako da smo videli samo Vipavsko dolino, ne pa tudi bolj oddaljenih Alp ali celo Tržaškega zaliva. Pod vrhom Kovka smo se malo okrepčali z malico iz nahrbtnikov, se malo odpočili in se nato spustili do roba vasi Žagolič kjer nas je čakal avtobus. Zapeljali smo se do Logatca, do gostišča Jeršin, katerega smo s kavico osvojili že zjutraj. Popoldan pa smo se okrepili z bolj konkretno malico. Malo utrujeni, toda dobre volje, smo se nato vrnili v Kranj.
Slike z izleta na Snežnik 7.9.2023
Snežnik bi morali osvojiti že 31. avgusta, ker pa je odpadlo, smo ga obiskali 7. septembra. Z avtobusom smo se odpeljali do Ljubljane in naprej do Pivke, kjer smo si nudili jutranjo kavo. Pot smo nadaljevali mimo Ilirske Bistrice do Sviščakov. Dogovorili smo se, da bomo kar vsi dosegli vrh Snežnika. Najprej smo hodili po široki poti do sedla pod Snežnikom. Tam smo videli kup polen, ki so čakale, da jih kdo odnese na vrh.Tudi velik napis vabi k temu. Piše: Če bolan si, slabe sape, naprej počasi štej korake, če pa mlad si, poln moči, na rame daj si par drvi. Od sedla naprej je bila pot bolj strma in kamnita. Hodili smo med ruševjem. Videli smo resasti svišč, bodečo nežo, ki se je kar svetila v soncu, na vrhu so bile tudi planike. Med ruševjem poleg koče na Snežniku smo videli tudi lisjačka. Koča je bila zaprta. Od koče je še kratek vzpon na vrh, kjer je smerokaz za orientacijo. Že med vzponom je začelo pihati in tudi na vrhu je kar močno pihalo. Vračali smo se po isti poti do sedla, potem pa po drugi do Sviščakov. Odpeljali smo se do Ilirske Bistrice, kjer smo imeli malico v gostilni in Pizzeriji Triglav. Malica je bila zelo dobra, tudi sladica je bila zraven, pa še zelo ugodna cena. Po malici smo se odpravili na avtobus in se odpeljali v Kranj. Imeli smo se lepo.
Izlet na Malo Poljano 17.8.2023
V četrtek 17.8.2023 smo se odpravili na izlet na Malo Poljano. Z osebnimi avtomobili smo se najprej odpeljali do Tržiča, kjer smo si nudili prvo jutranjo kavo. Vožnjo smo nadaljevali skozi Tržič in Lom pod Storžičem do vasi Grahovše, kjer smo parkirali avtomobile in začeli naš pohod. Nekateri so se pa odpeljali do Doma pod Storžičem. Hodili smo večino po makadamski poti. Po eni uri smo prispeli do Doma pod Storžičem. Tu smo se malo odpočili. Pohodniki so ostali pri Domu pod Storžičem, planinci pa smo nadaljevali pot do Male Poljane. Pot je bila mestoma kar strma in razrita od vode. Videli smo tudi korito z vodo, tam smo si lahko nalili bistro studenčnico. Na mali Poljani smo imeli malo daljši počitek. Tudi pogostitev smo imeli, ena je spekla štrukeljčke, druga pa prinesla pijačo. Razgledov ni bilo, ker se je spustila megla. Videli smo pa nekaj konj, ki so se pasli na vrhu. Na povratku smo šli po drugi poti čez pašnike, kjer so se pasle krave. Malico smo imeli v Domu pod Storžičem. Izbira hrane je bila kar velika. Imeli smo se lepo in zadovoljni smo se vrnili v dolino in odpeljali proti domu.
Izlet na Most na Soči in Senico 3.8.2023
V četrtek 3.8. smo smo se odpravili na izlet kar z vlakom. Nekateri so šli z avtobusom do Jesenic, večina pa kar z vlakom. Na Jesenicah smo imeli nekaj časa do odhoda naslednjega vlaka, ki nas je odpeljal do Mosta na Soči. Prej se je ta kraj imenoval sv. Lucija. Na Mostu na Soči smo se ustavili za kavo.Naša pohodnica Slavka je imela okroglo obletnico in nas je postregla z piškoti, flancati, pa še kaj je bilo za v kozarček. Voščili smo ji in zapeli. Ker je bilo bolj slabo vreme, smo se morali kar hitro odpraviti na pot. Ogledali smo si sotočje Idrijce in Soče . Razdelili smo se v dve skupini, Pohodniki so ostali v dolini in šli na sprehod ob Soči, planinci pa smo se odpravili najprej do vasi Modrej, kjer smo pričeli naš pohod. Pot na razgledišče in na Senico je bila mokra, zelo veliko dreves in vejevja je bilo podrtih. Morali smo plezati čez ovire. Ob poti smo videli nekaj maket mlina, čebelnjaka, voza naloženega z žitom, kozolca. Videli smo tudi veliko piramid, to so narejene iz kamnov. Področje Senice je tudi največje rastišče tise. Videli smo nekaj rož, drugih rastlin in gob.Razgledišče je lepo urejeno in vidijo se okoliški hribi, v dolini pa Tolmin in lepa Soča, ki jo je tako rad opisoval goriški slavček Simon Gregorčič. Vračali smo se po drugi, bolj prijetni poti. Šli smo mimo vodnjaka, ki je napolnjen z vodo in ima energetsko moč. Na železniško postajo smo prišli še pravočasno. Odpeljali smo se do Jesenic, kjer je že deževalo, potem smo morali počakati na prevoz do Kranja. Eni so zopet počakali na avtobus, ostali smo šli pa na vlak. V Kranju je bilo vedro. Kljub bolj slabi napovedi smo izlet izpeljali in bili zadovoljni.
Izlet na Blejsko kočo in Debeli vrh 27.7.2023
V četrtek je bilo pa pravo vreme za v hribe. Zapeljali smo se na Pokljuko, do spomenika padlim partizanom. Obe skupini sta se odpravili proti Blejski koči na Lipanci. Pot je potekala večino po gozdu. Videli smo tudi dve tabli v spomin padlim borcem na Lipanci. Med potjo smo videli veliko različnega cvetja. Na Lipanci pri Blejski koči smo se malo odpočili. Tam smo tudi videli prav prijazne vietnamske pujse. Kar precej okrogli so bili. Pot smo planinci nadaljevali proti Debelem vrhu. Pot je bila kar zahtevna. Veliko skal, pa tudi veliko različnega cvetja, od materine dušice, encijana, svišča, murke, pa primožkov in ivanjščic so bile cele planjave. Vrnili smo se po Kačjem robu mimo smučišča do Rudnega polja, kjer smo se dobili s pohodniki. Tam smo imeli tudi malico. Imeli smo se lepo.
Izlet na Olševo in Potočko zijalko 22.6.2023
V četrtek 22.6. smo se odpravili na Koroško. Z avtobusom smo se odpeljali na Jezersko, kjer smo si nudili prvo jutranjo kavo. Pot smo nadaljevali preko Pavličevega sedla do kmetije Rogar v Podolševi. Od kmetije Rogar smo nadaljevali pot v hrib do Potočke zijalke. Potóčka zijávka je pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika. Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na nadmorski višini 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja goreá Olševe. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh. Dolga je 150 m. Pot je bila kar strma in na nekaterih delih tudi od vode razrita. En dan prej je tu klestila toča in močni nalivi so bili, zato je bila pot malo slabša. Ob poti smo videli veliko travniškega cvetja, pa tudi žabica nam je priskakljala na pot. Ogledali smo si le del Potočke zijalke. Najbolj pogumni (zelo je bilo vroče) so se odpravili še na vrh, ostali pa so se vrnili do kmetije pri Rogarju. Na kmetiji je bila organizirana malica. Imeli smo se lepo, le vroče je bilo malo preveč.
Slike z izleta Po češnjevi poti 8.6.2023
Tokrat smo se odpeljali v Goriška brda. Zapeljali smo se po Poljanski dolini do Cerknega, kjer smo imeli pri postanek za jutranjo kavo. Pot smo nadaljevali mimo Mosta na Soči in po Soški dolini do Goriških Brd. V Gradu Dobrovo smo pričeli naš pohod. Poti se imenujejo po vrstah češenj. Po težji poti smo se odpravili po poti Čmpevka. Pot nas je vodila med sadovnjaki, med vinogradi skozi vasi Gradno, Višnjevik in Vedrijan. Med potjo smo tudi utrgali kakšno češnjo za poizkušino. Bile so zelo dobre. Videli smo tudi zelo veliko vinogradov. Spominjalo me je na Toskano. Vreme nam je tudi dobro služilo, še preveč je bilo toplo. Pot je potekala malo navzgor, pa navzdol, pa malo čez potoček. Druga skupina je šla po lažji poti - po Gradnikovi učni poti do Medane - rojstnega kraja Alojza Gradnika. Tudi ta pot je potekala med vinogradi in nasadi sadnega drevja. Na koncu smo se zapeljali v Šmartno, kjer smo kupili češnje in marelice. Ker se je vreme spreminjalo, začelo je pihati in pripravljalo se je na dež, smo se zelo na kratko ustavili pri stolpu ljubezni v Šmartnem. Ob povratku smo se zopet ustavili v Cerknem v gostišču Pr'Štruklu na pozno popoldansko malico. Malica je bila zelo okusna. Domov smo se vrnili ob 20. uri.
Izlet na Slavnik 20.4.2023
V četrtek 20.4.2023 smo se odpravili na Slavnik. 30-sedežni avtobus je bil poln pohodnikov. Najprej smo se odpeljali do Kozine, kjer smo si nudili prvo kavico, nato smo se odpeljali do vasi Podgorje, kjer smo pričeli naš pohod. Pot je bila širok kolovoz. Hodili smo počasi. Malo pred vrhoh je pot malo bolj strma. Ker je bilo vreme deževno in vetrovno, pa še koča na vrhu ni bila odprta, smo kar hitro pomalicali tisto, kar smo si prinesli in se odpravili v dolino. Na vrhu je bil pogled proti Kopru. Potonike še niso cvetele, ker je bilo še premrzlo. Sestopili smo malo po bližnicah, malo po kolovozu.. Odpeljali smo se do Senožeč, kjer smo imeli naročeno malico. Kljub slabemu vremenu smo se imeli lepo.
Izlet na Babji zob 6.4.2023
V četrtek smo se odpravili na Gorenjsko, na Babji zob. Ker je bil ravno Veliki četrtek, ali pa zaradi drugih vzrokov nas je bilo ravno za ta mali avtobus. Najprej smo se ustavili na Bledu na jutranjo kavico in pecivo. Pot smo nadaljevali do kraja Kupljenik, kjer smo pričeli s pohodom. Najprej smo hodili po gozdnem kolovozu, potem smo pa zavili v hrib. Pot je bila kar težka, ker je bilo po tleh veliko suhega listja in zelo navkreber. Šli smo mimo travnika Kovačevec do prepadnega roba. Zadnji del poti smo šli po robu. Na vrhu je bila vpisna knjiga z žigom. Razgledi so bili krasni, blejski otoček se je lepo videl in Julijci tudi. Na vrhu smo še pomalicali. Kar precej je pihalo, zato smo kar hitro odšli v dolino. Navzdol smo šli po isti poti, le tisti najtežji del navzgor smo tu odšli po drugi poti. Na bledu smo se še enkrat ustavili in si nudili kavo in kakšno sladico (kremno rezino). Imeli smo se lepo, pa še vreme nam je dobro služilo.
Izlet na sv. Mohor
Tudi v četrtek, 30. marca smo se na izlet odpravili z osebnimi avtomobili. Zapeljali smo se do Čepulj, kjer smo parkirali in se nato odpravili po gozdnih cestah, kolovozih in stezah pod Špičastim hribom in po grebenu mimo domačije Gaber in zaselka Bezovnica do cerkvice sv. Mohorja in Fortunata. Od tu je lep pogled na del Škofjeloškega hribovja, predvsem na Ratitovec in Dražgoško goro. Pod njimi pa so raztresene slikovite vasice Lajše, Dražgoše, Podblica in Jamnik ter njihovi zaselki. Kar malo smo pohiteli z malico “iz nahrbtnika”, saj je na vrhu kar precej pihalo, naredili par “gasilskih” posnetkov in se po isti poti vrnili v zavetje gozda. Na Ivotov predlog smo do izhodišča šli mimo Špičastega hriba po severni strani in ni nam bilo žal, saj je ta pot prav lepa. Vreme in temperatura sta bila za hojo prav primerna, tako, da smo preživeli še en prav prijeten dan.
Pohod na Grmado 23.3.2023
Ker je bilo za izlet na Grmado prijavljenih premalo pohodnikov, da bi bil tudi najmanjši avtobus prevelik, smo se odločili, da se bomo vozili kar s svojimi vozili. Mimo papirnice “Goričane” smo se odpeljali do vasi Rakovnik, kjer smo imeli v piceriji Pepino jutranjo kavico. Potem smo vožnjo nadaljevali do vasi Topol, kjer smo pričeli z našim pohodom. Začetna asfaltirana pot se je kmalu nadaljevala z lepo gozdno cesto in nato z dobro uhojeno stezo. Ob turistični kmetiji na Gontah smo si privoščili krajši počitek, potem pa se po precej strmi stezi povzpeli na vrh zelo razgledne Grmade. Nekaj daljši počitek in malica iz nahrbtnika sta nas okrepila za povratek na izhodišče v vasi Topol. Na poti nazaj v Kranj smo se še enkrat ustavili v piceriji Pepino in se podprli s pijačo ali jedačo. Spremljalo nas je prijetno sončno, pomladno vreme, ob poti pa kar nekaj pomladnega cvetja. Med udeleženci pa je bilo toliko zadovoljstva, veselja in smeha, da je lahko žal tistim našim članom, ki se izleta niso udeležili.
Slike z izleta na Jezersko - Komatevra 16.3.2023
V četrtek 16.3.2023 smo se z rednim avtobusom odpeljali proti Jezerskem. Izstopili smo na spodnjem Jezerskem. Najprej smo se odpravili do kmetije Olipje, kjer smo si privoščili jutranjo kavo, postregli pa so nas tudi z napolitankami in kruhom z zaseko. Ko smo se podprli smo se odpravili naprej proti kamnolomu lehnjaka in naprej do partizanske bolnice Krtina. Do bolnice vodijo stopnice, pot je kar strma. Ivo nam je povedal, kdaj je bila ustanovljena sept. 1944, požgana januarja 45 in ponovno obnovljena junija 1953. Hodili smo po lepi poti, tudi malo snega je še bilo. Ker smo bili vezani na javni avtobus, smo morali pravočasno priti na avtobus, Imeli smo se lepo.
Slike z izleta v Portorož 9.3.2023
V četrtek 9. 3.2023 smo se v deževnem in sivem jutru odpravili proti morju. Z avtobusom smo se najprej odpeljali do Kozine na prvo jutranjo kavico. Dež je ponehal. Že v avtobusu nas je Marjana vse pozdravila, posebej pa še nove člane, ki so se udeležili tega izleta. Opisala je pot kjer bomo hodili in kaj si bomo ogledali. V Portorožu smo začeli naš pohod. Bilo je v začetku malo oblačno, potem se je pa pokazalo sonce, ki nas je prijetno grelo. Hodili smo po lepi sprehajalni poti ob morju mimo Lucije, Seče do Sečoveljskih solin. Vračali smo se po isti poti do Lucije, kjer smo si ogledali kamnite strukture Forme Vive.Nastala je leta 1961. Umetniki iz 30 držav je ustvarilo več kot 130 kipov. Videli smo tudi nasade oljk. Drevesa že cvetijo, narcise in druge cvetlice tudi. Na poti domov smo se ustavili v Gostišču Stari grad v Senožečah, kjer smo imeli naročeno malico. Proti večeru smo se zadovoljni vrnili domov.
Izlet na Sv. Jakoba
V četrtek 23.2. smo se odpravili z osebnimi avtomobili do izhodišča Potoče za domom starejših občanov.Najprej smo šli do senčnice Josipine Turnograjske. Pot se najprej kar strmo vzpenja, potem pa malo izravna. Pri senčnici nam je Milica G. prebrala o Josipini Turnograjski, da je napisala veliko zgodb, da je bila za tisti čas zelo izobražena. V kratkem življenju je napisala tudi tri pesmi, ostalo so bile zgodbe. S svojim zaročencem se je dopisovala in pisma so bila zelo dolga. Umrla je 1854 v Gradcu, ko še ni imela 21 let. Pot smo nadaljevali proti koči na sv. Jakobu. Hodili smo po gozdu, videli smo veliko črnega teloha, ki pa je že precej razcvetel. Malo smo hodili po cesti, malo po markirani gozdni poti. Poleg koče je cerkvica sv,. Jakoba. V koči smo si nudili čaj, kavo. Na povratku smo hodili večino po markirani gozdni poti. Razgled v dolino res ni bil lep, pa tudi po drugih hribih se ni videlo, pa vseeno smo se imeli lepo.
Izlet Predoslje - Breg 9.2.2023
Ta četrtek smo se zbrali v Predosljah pri kulturnem domu in se odpravili na pohod proti Bregu. Del poti smo šli proti Brdu, potem smo pa zavili na pot proti Bregu. Pot nas je vodila ob reki Kokri do Visokega. Pot je bila deloma zasnežena, razgled na naše vršace pa krasen. Ob naši poti smo šli tudi mimo piramide. Pri športnem parku Rapa pri Visokem, kjer je tudi bife, smo se ustavili, pomalicali in si privoščili kakšen napitek. Vreme je bilo hladno, razgledi pa zelo lepi, tudi pot ni bila naporna. Imeli smo se lepo.
Izlet na sv. Jošt 2.2.2023
Ta četrtek je bilo lepo vreme in naš cilj je bil sv. Jošt nad Kranjem. Zbrali smo se na parkirišču pod Joštom. Usmerili smo se po markirani poti proti Joštu. Zjutraj je bila pot še malo ledena. Ko smo prispeli do krokodila smo malo počival iin poklepetali, potem pa naprej v hrib. Na vrhu tega priljubljenega hriba smo si v koči nudili kavo in čaj, pa malo malice iz nahrbtnika. Videli smo cerkev sv. Jošta, pa Krekov dom, Finžgarjev dom, kapelica Marije Snežne je bila zaprta, cerkev tudi. Malo nižje je taborniški dom Puščava. V preteklem letu so postavili opozorilne table, kako se obnašati v gorah. Postavili so tudi lesene skulpture, krokodil je najstarejši, sicer pomlajen, potem je pa še Tabi, to je orel in kot zadnji je gams. Z vrha se vidijo visoki hribi na vse strani, vidi se tudi Triglav. Vrnili smo se po isti poti do avtomobilov in potem vsak na svoj dom. Nekateri so se ustrašili spolzke poti in so raje ostali doma. Izlet je bil lep, škoda bi ga bilo zamuditi.
Izlet Srednja vas - Cerklje 12.1.2023
V četrtek 12.1.2023 smo se z rednim avtobusom odpeljali do Srednje vasi pri Šenčurju, kjer smo pri Gasilskem domu izstopili. Najprej smo šli po asfaltu mimo nekaterih hiš, marsikatera hiša je imela pred hišo jaslice. Nekatere so bile prav izvirne. Nadaljevali smo pot po ravninski gozdni poti mimo Praprotne police, kjer smo se malo ustavili in si samo od zunaj ogledali zavetišče konj s posebnimi potrebami, ki je edino v Sloveniji. Konji so bili zelo lepo oskrbovani. Nadaljevali smo pot do Češnjevka, kjer smo videli dva velika ribnika in maketo opekarne. Pot nas je po gozdni cesti vodila do gradu Strmol, to je lepo ohranjen grad iz 13. stoletja, ko so se vanj naselili vitezi Strmolski. Bolj znan pa je po zadnjem lastniku Radu in Ksenji Hribar. Grad je ohranil veliko zbirko umetnin in drugih predmetov izjemne vrednosti. V gradu je sedaj možno tudi prenočiti. To je butični hotel. Sprehodili smo se do Dvorij in zaključili v pizzeriji Pod Jenkovo lipo, kjer smo si lahko privoščili kavo, pijačo ali pa pizzo. Dan nam je lepo minil, razgledi so bili krasni, družba pa tudi. Vrnili smo se z rednim avtobusom.
