Izlet Trenta, izvir Soče in Zapotoški slapovi 20.08.2026
V četrtek 20.08.2026 smo se kar zgodaj odpravili od doma. Najprej smo se z rednim avtobusom odpeljali do Kranjske gore, potem pa naprej z drugim avtobusom, ki vozi iz Kranjske gore v Bovec. Peljali smo se preko Vršiča do križišča ceste, ki pelje h koči pri izviru Soče. Pri koči smo si privoščili jutranjo kavico. Nadaljevali smo do izvira Soče. Pri razgledni točki smo odložili pohodne palice in nadaljevali pot po skalah ob varovalih najprej navzgor, potem pa brez varoval navzdol. Ponekod tudi po štirih. Pri koči smo vzeli nahrbtnike in nadaljevali pot po dolini Zadnje Trente do Zapotoških slapov. Ker je bila taka suša, vode po strugi skoraj ni bilo. Pri slapovih smo imeli daljši počitek in malico iz nahrbtnika. Začelo se je že oblačiti in tudi kakšna kaplja dežja je že padala. Vračali smo se po senčni strani doline, Ko smo šli po gozdu je že močno deževalo, zato smo v gozdu malo vedrili in nadaljevali pot, ko se je malo umirilo. Od koče smo se odpravili do postajališča avtobusa, ki pelje v Kranjsko goro. Čakali smo ga kar precej časa. V kranjski gori je močno deževalo. Počakali smo na avtobus, ki pelje do Ljubljane in izstopili v Kranju., kjer je bilo suho.
Izlet na Ciprnik 13.08.2026
V četrtek 13. avgusta smo se peljali z rednim avtobusom peljali do Kranjske gore, kjer smo si privoščili jutranjo kavico. Pot smo nadaljevali do žičnic, ki peljejo na Vitranc. Z žičnico smo se peljali do Vitranca, kjer smo pričeli naš pohod na Ciprnik, ki je vios 1.745 m. Na začetku je pot kar prijetna, proti vrhu pa se začnejo ovire. Nameščena so varovala, vendar je pot navzdol kar težavna. Na vrhu smo se slikali, malo okrepčali, občudovali lepe razglede na vse strani in se vrnili do Mojčinega doma. Po postanku smo se spustili do Bedančevega rovta. Od tam so nekateri šli peš do Vznožja, ostali pa z žičnico. V Kranj smo se vrnili z rednim avtobusom. Imeli smo se lepo kljub malo bolj zahtevni poti v zgornjem delu.
Izlet do Martuljških slapov 23.07.2026
V četrtek 23.07. smo se prav zgodaj odpravili na pot. Z rednim avtobusom smo se odpeljali do Martuljka, kjer smo pričeli naš pohod. Pot do prvega slapu je bila ponekod kar v redu, ponekod pa strma, polna korenin in skal. Kar težko smo se prebili do prvega slapu. Pri vznožju smo videli oglarsko kopo, ki je že bila pripravljena. Videli smo tudi možice, ki jih je bilo veliko in zelo različnih velikosti. Že prvi slap je bil zelo lep. Ustavili smo se pri gostišču Pri Ingotu, kjer smo popili jutranjo kavo ali pa kaj drugega. Po krajšem odmoru je bil na vrsti pohod do drugega slapu. Nekateri smo ostali pri koči in se samostojno sprehajali. Ostali pa so šli mimo kapelice Marije snežne in znamenja, kjer so obeleženi planinci, ki so umrli v gorah. Blizu smo videli tudi veliko lipo, ki ima 7 hčera. Do drugega slapu poteka pot večinoma po gozdu, je prijetna steza, ki pa je mestoma precej strma. Zadnji del je zelo zahteven, je pa opremljen z jeklenicami in klini. Tudi ta del poti je bil uspešno premagan. Tudi drugi slap je zanimiv in vreden truda da ga občuduješ. Vračali smo se od koče Pri Ingotu po lepi kolovozni poti, mestoma malo bolj strmi, pa vendar lepši ko na začetku naše poti. V Martuljku smo šli še na kavo in potem na redni avtobus, ki nas je pripeljal v Kranj. Z vremenom smo imeli kar srečo. Šele v Kranju je začelo rositi.
Rateče - Planica - Tamar - izvir Nadiže 16.07.2026
Četrtkov izlet je uspel. Glede na padavine prejšnji dan, se je zjasnilo. Res nas ni bilo veliko, pa vseeno. Že zelo zgodaj smo se zbrali na avtobusni postaji in se odpeljali do Rateč. Takoj smo nadaljevali pot do Planice, kjer smo si nudili prvo jutranjo kavo. Nekaj pohodnikov je ostalo v Planici in Ivo jih je pospremil na skakalnico velikanko., ostali smo se odpravili na pot proti Tamarju. Pot je bila lepa, malo razgibana. Ob poti smo videli cvetoče ciklame. V Tamarju smo se odločili, da gremo še na izvir Nadiže. Do vrha jih je zmoglo samo šest. Pot je bila zelo strma, skalnata . Na vrhu so malo počivali in se napili kristalno čisto in mrzlo vodo. Nekaj nas je šlo še malo v hrib, potem pa raje nazaj. Počakali smo ostale. V Tamarju smo se še malo odpočili in se vrnili v Planico. Pot smo nadaljevali z minibusom, ki vozi brezplačno do Rateč in Kranjske gore. V Ratečah smo počakali na redni avtobus, ki nas je pripeljal v Kranj.
Izlet do gradu Fridrihštajn 09.07.2026
Malo bolj zgodaj smo se z avtobusi podali do Ljubljane in se nato z vlakom odpeljali do Kočevja kjer smo v mestni kavarni popili nekaj okrepčilne kavice. Po Kočevskih ulicah smo prispeli do izhodišča za vzpon na Fridrihštajn. Pot je potekala po gozdnih stezah in kolovozih.ob poti smo videli na drevesa pritrjeno blago, na katerem so bile natisnjene pesmi, bilo jih je več, meni je bila všeč "Samo en cvet, en češnjev cvet" od Kajuha.Malo pod vrhom je pano, na katerem je razbrati vse o gradu, Frideriku in Veroniki in o Kočevski deželi gozdov Na vrhu smo si, med ostanki zidovja nekdanjega gradu, odpočili, pomalicali, naredili nekaj posnetkov za spomin na prijeten pohod in se po isti poti vrnili nazaj v Kočevje. V lokalu blizu avtobusne postaje smo se še malo družili in se nato z avtobusom vrnili v Ljubljano in nato domov v Kranj. Kljub poletni vročini smo preživeli prav prijeten dan.
Izlet na Ajdno 18.06.2026
Izlet je predviden za pohodnike in planince, nekaj časa so hodili skupaj, potem so se pa razdelili v dve skupini.Planinski pohod na Ajdno smo pričeli po kolovozih in delno tudi po brezpotju daljše neoznačene poti - vse do priključka na označeno in urejeno planinsko pot pod vrhom. Na cilju smo si ogledali arheološko najdišče in ob malici uživali v prelepih razgledih. Sestopili smo po krajši poti do jezera v Završnici, kjer smo se srečali z našimi pohodniki. Le-ti pa smo krenili po dolini Završnice mimo jezera in elektrarne do odcepa za Titovo vas in se nato po dokaj zahtevni poti ob strugi potoka povzpeli do omenjene vasi, kjer smo si ogledali to zgodovinsko zanimivost. Po počitku in malici smo se vrnili do okrepčevalnice pri akumulacijskem jezeru kjer so nas čakali planinci. Skupaj smo se vrnili do Žirovnice in se z avtobusom vrnili v Kranj. Kljub toplemu in kar soparnemu vremenu smo preživeli zelo prijeten dan.
Izlet v Trst 12.06.2026
Drugi kulturno turistični izlet je uspel. Zjutraj smo se zbrali pred Creino in odpeljali z minibusom proti Trstu. Vozili smo se z avtoprevoznikom Špik.Že v avtobusu nam je gospa Zdenka razložila načrt izleta in posamezne zanimivosti. Po prihodu v Trst nas je sprejel gospod Franko Košuta, zelo razgledan in bister gospod. Najprej smo šli na pravo italijansko kavo. G. Franko nas je spremljal po sprehodu po Trstu. Veliko nam je povedal o zgodovini, pomembnih ljudeh, o ladjedelnici, o narodnem domu, slovenski knjižnici. Ogledali smo si muzej, zunanjost narodnega doma, lapidarij, amfiteater, spomenik celinam, Jakobovo cerkev in še mnoge druge stvari. Odmor za kosilo smo izkoristili za obrok v Piceriji. Bilo je res dobro. Po kosilu smo se z avtobusom odpravili v Devin. Tam smo si ogledali grad Devin, izvir reke Timave in notranjost gradu, ki je še vedno opremljana in dobro vzdrževana. V slovenski knjižnici nam je o knjižnici razlagala knjižničarka. Pozno popoldne smo se odpravili proti domu. Gospa Zdenka se je gospodu Franku zahvalila za tako strokovno vodenja in ga povabila v Kranj. V Kranj smo se vrnili malo po 20. uri.
Izlet na Goli vrh 11.06.2026
Planinci smo pričeli pohod na avtobusnem postajališču Lustik. Pot nas je vodila mimo Planšarskega jezera do Karničarjeve domačije, potem pa po dokaj strmi stezi do Jenkove planine. Po krajšem počitku smo nadaljevali pot po kar zahtevni in strmi stezi do Golega vrha. Tu smo se pošteno odpočili in pomalicali. Naš 80-letni mladenič pa je poskrbel za dodatno okrepčilo. Nazaj na Jezersko smo se vrnili po isti poti in v lokalu Kočna počakali na avtobus s katerim smo se vrnili v Kranj. Pohodniki smo se z avtobusom odpeljali do Jezerskega in pri lokalu Kočna izstopili. Najprej smo si nudili jutranjo kavico in potem nadaljevali pohod po okolici Jezerskega, Planšarskega jezera, spodnje postaje tovorne žičnice, ki pelje na Češko kočo, obiskali pa smo še Karničarjevo domačijo.Pohodniki smo imeli manjšo višinsko razdaljo, časovno smo pa hodili kar več ur. Vrnili smo se do lokala Kočna, kjer smo se odžejali in šli na prvi avtobus, ki nas je popeljal v Kranj. Tako planinci kot pohodniki smo preživeli zelo prijeten dan.
Izlet na Vremščico 04.06.2026
Pred pohodom na Vremščico so se težave začele že zjutraj, ko smo iz Kranja poskušali pravočasno priti do Ljubljane. Na žalost to vsem, zaradi hudih zastojev na cestah, ni uspelo. Najprej smo se z avtobusom zapeljali do Senožeč, tam na hitro popili malo okrepčila (kavica), potem pa smo se podali proti Vremščici. Pot je bila na nekaterih mestih, zaradi dežje prejšnji dan, malo spolska, vendar smo po dobrih dveh urah prispeli na vrh. Tam smo pomalicali in si ogledali lepote tamkajšnje pokrajine. Po skupinskem slikanju smo se po drugi strani hriba spustili do vasice in železniške postaje Gornje Ležeče, počakali na vlak in se z njim odpeljali preko Logatca do Ljubljane, potem pa z avtobusom naprej do Kranja, oziroma do naših domov. Kljub težavam z zastoji na cestah v jutranjih urah smo, ob pomoči lepega vremena, preživeli prav prijeten dan.
Izlet na Kriško in Gozd
Z avtobusne postaje v Kranju se nas je trinajst bolj zagrizenih hribolazcev odpeljalo do Tržiča. Tam smo se najprej priporočili njihovemu zmajčku, nato pa smo se podali na pot proti Kriški gori. Steza proti vrhu je zelo lepo speljana in urejena, je pa večji del kar pošteno strma. Razgledi na sam Tržič in lep del Gorenjske (naselja in pokrajina od Naklega proti Radovljici in Tržiču) pa so vredni vsega truda, ki smo ga vložili v vzpenjanje proti vrhu Kriške gore. Ob tamkajšnji koči smo si odpočili in se malo okrepčali. Morali pa smo ugotoviti, da pobočja pod vrhom, zaradi sečnje in spravila večjih količin lesa, ne izgledajo prav lepo. Potem smo se spustili po, še kar zahtevni poti, do vasice Gozd, oziroma do tamkajšnjega zavetišča, kjer so nas pričakali naši prijatelji, ki so tja prispeli po nekaj krajši poti. Po krajšem druženju in "fotkanju" za spominske posnetke smo vsi skupaj šli na pot, oziroma stezo proti Golniku, kjer smo počakali na avtobus s katerim smo se vrnili v Kranj.
Pohodniki smo imeli malo kasnejši odhod. Od celotne skupine nas je bilo skoraj polovica. Zbrali smo se na avtobusni postaji in se odpeljali do Pristave pri Tržiču kjer smo pričeli naš pohod. Pot je bila ponekod slaba, veliko je bilo podrtega drevja. Šli smo primerno. Po gozdu vsaj ni bilo preveč vroče. Ko smo prispeli do zavetišča v Gozdu planincev še ni bilo. Zavetišče je bilo zaprto, tako je bila malica in pijača kar iz nahrbtnika. Danica je spekla dobre slaščice. Ko so prišli še planinci, so si tudi oni malo spočili in skupaj smo nadaljevali pot do Golnika, kjer smo počakali na avtobus in se vrnili domov.
Izlet po poti treh zvonov 21.05.2026
Na avtobusni postaji v Kranju se nas je zbrala kar lepa skupina šestnajstih pohodnikov. Z rednim avtobusom smo se zapeljali do Golnika, kjer sta se nam pridružili še dve mladenki. Po kavici v tamkajšnjem lokalu smo se podali na Pot treh zvonov. Pot je potekala po lepih makadamskih poteh, deloma pa tudi po asfaltu. Na krajših počitkih smo se ustavili pri vseh treh zvonovih, vmes pa še v baru Jordan. V Žiganji vasi smo si ob cerkvi sv. Urha ogledali tudi zelo staro, zanimivo lipo, ki je sicer v sredini votla, toda s svojo trdoživostjo kljubuje zobu časa. Še en krajši postanek smo imeli na pristanku jadralnih padalcev in zmajarjev, se še malo »pofotkali« in se vrnili do gostinskega lokala na Golniku, kjer smo počakali na avtobus, s katerim smo se nato odpeljali do Kranja, kjer smo končali naš zelo prijeten izlet.
Izlet v Novo mesto 22.05.2026
Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali najprej do Ljubljane, potem smo pa pešačili do postajališča za vlak, ki nas je odpeljal v Novo mesto. Kar lepo število se nas je zbralo. Naša nova vodja kulturno turističnih izletov gospa Zdenka nam je že v vlaku pojasnila potek tega izleta. V Novem mestu nas je sprejel lokalni vodič. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, ogledali smo si glavni trg, Kapitelj in cerkev sv. Nikolaja in Frančiškansko cerkev Na reko Krko so bili lepi razgledi. Na malico smo šli v Hišo kulinarike.Po malici smo se odpravili v Dolenjski muzej, kjer nas je sprejela kustosinja. Ogledali smo si arheološko dediščino, etnološke zbirke, na koncu pa še sobo Leona Štuklja, ki pa uradno še ni odprta, bo pa v jeseni.. Po ogledih smo se sprehodili do avtobusne postaje in počakali na avtobus, ki nas je odpeljal do Ljubljane, kjer smo presedli na drug avtobus in se odpeljali v Kranj.
Srečanje pohodnikov 20.05.2026
Z železniške postaje v Kranju smo se zapeljali do Jesenic, prestopili na avtobus za Blejsko Dobravo in se sprehodili do zbirnega mesta, kjer so nas pričakali predstavniki organizatorja pohoda in druženja. Razdelili smo se na dve skupini, za daljši in krajši pohod. Poti okrog Vintgarja so vzorno urejene in ne preveč naporne za pohodnike z nekaj kondicije. Na poti je bilo 210 članov DU iz Gorenjske tudi kar precej turistov. Pri cerkvici sv. Katarine smo se malo okrepčali in se vrnili na Blejsko Dobravo in do gostilne Pr' Jurč, kjer smo pomalicali in prejeli priznanja za opravljeni pohod, oziroma udeležbo na srečanju. V Kranj smo se, preko Jesenic, vrnili z avtobusi na rednih linijah javnega prometa.
Pohod po okolici Brda
V četrtek 14. maja je bilo še vedro in tudi malo sončno ko smo se odpravili na pohod. Ob 9. uri smo se dobili v Predosljah. Pot smo nadaljevali do športnega parka RAPA. Tam je bil počitek za kavico. Pot smo nadaljevali ob reki Kokri do vasi Breg in se po drugi poti mimo Brda vrnili v Predoslje. Zadnji del poti je že pričelo deževati.
Izlet na Bele stene in Jamnik 23.04.2026
Z avtobusom na redni liniji smo se zapeljali do Podblice. (2. skupina je izstopila v Nemiljah). Pohod je potekal skozi vas, nato pa po dobri, toda precej strmi stezi do JV roba Jelovice. Potem smo hodili po gozdnih poteh in stezah po grebenu do zelo razglednega vrha Bele stene. Po krajšem počitku in malici iz nahrbtnikov smo se podali na pot proti cerkvici na Jamniku. Na pol poti nas je pričakalo presenečenje v obliki neprehodne steze zaradi podrtega drevja po vetrolovu. Del poti smo se morali vrniti in nadaljevati po gozdni cesti. Pri cerkvi sv. Primoža in Felicijana smo se še malo odpočili, nato pa nadaljevali pohod do gostilne v Nemiljah. Tu nas je čakala topla malica, kasneje pa še prevoz (z zakasnelim avtobusom) v Kranj. Druga skupina pa je izstopila v Nemiljah. Najprej smo si v gostilni Na razpokah privoščili jutranjo kavico. Pot smo nadaljevali po lepih poteh proti Jamniku. Ob poti smo videli pobarvane kamenje, pa precej pomladnih rož. Na Jamniku je pihalo, razgledi so bili krasni, videlo se je na vse strani. Po isti poti smo se vračali in v gostilni so pripravili malico. Avtobus smo čakali, pa ga ni bilo, ker se je pokvarilo zapiranje in odpiranje vrat, tako da je bil odhod malo bolj pozen. Pot je bila nekaj daljša za prvo skupino, vreme pa zelo lepo in preživeli smo krasen dan.
Izlet na Boč 16.04.2026
Do Ljubljane smo se pripeljali v lastnih režijah - z avtobusi na rednih linijah. Po popiti jutranji kavici smo se z vlakom odpeljali do Zidanega mosta, tam prestopili na drug vlak in se z njim prepeljali do Poljčan. Naš spremljevalec Gorazd je organiziral avtobusni prevoz do Koče pod Bočem kjer smo pričeli naš pohod na Boč. Na vrhu smo si privoščili nekaj malice iz naših nahrbtnikov in se (nekateri) povzpeli na razgledni stolp od kjer je krasen razgled na okolico. Nato smo se spustili nazaj do Koče pod Bočem, si tam privoščili dobro toplo malico in se nato odpeljali do Poljčan, potem pa nadaljevali prevoz do Zidanega mosta, Ljubljane in Kranja. Družba dobra, pohod zanimiv, vreme lepo - mi pa vsi zadovoljni in veseli.
Izlet po Lambergerjevi poti 09.04.2026
V četrtek 09. aprila smo se odpravili proti Benjunjam. Z vlakom smo se odpeljali do Lesc, kjer smo imeli postanek za jutranjo kavo. Pot smo nadaljevali z avtobusom do Begunj, kjer smo pričeli naš pohod. Pot je bila raznolika, malo navzgor, pa počez po pesku in navzdol po koreninah. Prišli smo do gradu Kamen. Žal je v ruševinah. Zgrajen je bil na skalnem pomolu v ustju doline Drage v 12. stoletju. Zgradili so ga grofje Ortemberški, kasneje so grad prevzeli grofje Celjski. Leta 1469 je grad kupil Jurij Lamberg.. Ob poti smo videli čebelnjak, kjer je bila opozorilna tabla, da je zadrževanje na tem območju na lastno odgovornost, ker čebela lahko tudi piči. Ob poti smo opazili na drevesih pritrjene pesmi, glede na posamezno vrsto drevesa. Pot smo nadaljevali do gostišča v Dragi. Ogledali smo si grobišče v Dragi, kjer je bilo med avgustom 1941 in majem 1942 ubith na tem mestu 161 talcev, tudi iz Kranja in okolice. Edvard Ravnik je zasnoval nagrobnike v obliki prizme. V gostišču v Dragi smo imeli počitek in malico. Pohod je bil zanimiv in je uspel, imeli smo se lepo.
Pohod na Lubnik v četrtek dne 2.4.2026
Nekaj pohodnikov se nas je na jutranji kavi dobilo v kavarni Enka, drugi pa so počakali kar na avtobusni postaji od koder smo se odpeljali do Škofje Loke. Tam smo tudi pričeli s pohodom. Pot nas je vodila mimo Loškega gradu, mimo kmetije Grebenar in čez Kobilo, potem pa po kolovozih in poteh proti vrhu Lubnika. Na nekaterih mestih je pot prav pošteno kamnita in tudi naporna. Z dobro voljo pa smo premagali vse težave in po dobrih dveh urah in pol prispeli do koče na Lubniku. Tu smo si odpočili, pomalicali in se po poti pristopa vrnili v dolino. V kavarni Homan s Škofji Loki smo si privoščili nekaj dobrot, ki jih nudi ta zelo prijeten lokal. Malo utrujeni, toda zelo zadovoljni z opravljenim pohodom smo se vrnili v Kranj in na naše domove.
Izlet od Ribnice do Sv. Ane 12.03.2026
Jutranja konica je zavirala vožnjo avtobusa iz Kranja proti Ljubljani. Tako smo v zadnji minuti še ujeli vlak ki pelje proti Ribnici. Po prestopu na drug vlak v Grosuplju je vožnja nekaj časa potekala lepo mirno, potem pa nas je sprevodnik obvestil, da se je v Ribnici zgodila nesreča in da bomo morali prestopiti na avtobus. Po polurnem čakanju pa smo le nadaljevali pot z vlakom in z zamudo prispeli v Ribnico. Takoj ob pričetku pohoda smo se razdelili v skupino za krajši in skupino za daljši in zahtevnejši pohod. Obe skupini sta uspešno opravili s planiranima potema. Pot na Sveto Ano je precej kamnita. Zaradi taljenja pred kratkim zapadlega snega, pa je bila na nekaterih mesti kar precej blatna. To pa ni pokvarilo našega dobrega razpoloženja. Ob cerkvi na vrhu smo si malo odpočili, malo pomalicali in se vrnili do Jamarskega doma, kjer smo se srečali z drugo skupino. V domu smo si privoščili toplo malico v obliki ribniške trojke s koleščki klobase, posneli »gasilsko« fotografijo in se skupaj vrnili v Ribnico. Nazaj do Ljubljane in nato do naših domov smo pot opravili z avtobusi. Če na priloženih fotografijah pogledamo nasmejane obraze pohodnikov, hitro ugotovimo kako smo ta dan preživeli.
Izlet na Bled 12.03.2026
V četrtek 12. marca smo se odpravili na Bled. Najprej smo se zbrali na jutranji kavici v bližnjem lokalu, nato smo se z rednim avtobusom odpeljali na Bled. Hodili smo zmerno. V Regatnem centru smo se ustavili in pomalicali. Ivo nam je o Bledu vedel veliko povedati. Vreme je bilo krasno, ob jezeru smo videli veliko pomladnega cvetja, v jezeru pa kormorane, mlakarice in krasno mandarinko. Labodi so se sprehajali, mlakarice pa so se man zelo približale.. Ko smo obhodili cel krog, smo šli še do slaščičarne Zima, prej se je imenovala pr Šmon, kjer smo si privoščili blejsko kremno rezino, ali pa grmado s smetano ali sladoled. Vsi zadovoljni in dobre volje smo se odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal nazaj v Kranj.
Planinski izlet na Mengore, 05.03.2026
V četrtek 5. marca 2026 smo se planinci DU Kranj v res velikem številu zbrali na ŽP Kranj, nato pa smo se ob 8.14 z rednim vlakom odpeljali proti Jesenicam ter tam prestopili na vlak proti železniški postaji Most na Soči, kamor smo prispeli okoli 10.30.Tam sem se skupini kot novinec v vlogi 1. spremljevalca na kratko predstavil, nato pa skupini na kratko povzel današnji pohod.
Končno je napočil čas, da smo se v res lepem vremenu odpravili na kar dolgo pot. Šli smo ob reki Idrijci proti vasi Most na Soči, si ogledali izliv Idrijce v Sočo, nato pa smo se preko znamenitega mostu čez Sočo ter mimo majhne, a prelepe vasi Modrejce sprehodili do vznožja Mengor, kjer smo končno zapustili asfaltno cesto in se po kratkem odmoru začeli vzpenjati po udobni, ne prestrmi in dokaj kratki mulatieri, varno prišli na naš današnji cilj - Mengore. Tam smo se ob malici naužili prekrasnih razgledov po bližnji in daljni okolici, si ogledali zunanjost romarske Cerkve Marijinega imena, nato pa smo se po Križevem potu spustili v vas Volče in mimo stare Cerkve Sv. Danijela končno prišli do čudovite Soče, prešli kamniti most čez njo in se ob njenem desnem bregu po prijetni stezi sprehodili do tolminskega pokopališča, od koder smo imeli le še nekaj minut hoje do AP Tolmin, kjer smo imeli ravno dovolj časa, da smo se v bližnjem bifeju malo okrepčali ter ob 16.10 stopili na avtobus, ki nas je pripeljal do ŽP Most na Soči ter se z vlakom mimo Jesenic varno vrnili na ŽP Kranj, kjer smo okoli 19.00 končno zaključili naš sicer kar dolg, a čudovit izlet.
Moje mnenje je, da smo se imeli res lepo, tudi srečni obrazi udeležencev mi to potrjujejo, zato se že veselim naslednjih izletov.
Vlado Jovanovič, 06.03.2026
Izlet na Sabotin
V četrtek 22. januarja smo se odpravili na Sabotin. Zbrali smo se na železniški postaji in se odpeljali z vlakom do Jesenic, kjer smo prestopili na lokalni vlak, ki nas je pripeljal do Solkana. Tam smo pričeli naš pohod. Na drugi strani mosta smo nadaljevali pot po južni lažji poti. Pot smo nadaljevali po stopnicah, nato pa po muljateri in po grebenu do ruševin cerkvice Sv. Valentina in naprej do vrha Sabotina. Vračali smo se po isti poti . Z vlakom smo se najprej odpeljali do Jesenic in nato s prestopom do Kranja.
Ponovoletni tradicionalni izlet na Šmarjetno goro, 15.1.2026
V četrtek, 15. januarja smo se zbrali pred AP Kranj ter se odpravili na Šmarjetno goro. Do vznožja le te se nam je spotoma pridružilo še nekaj pohodnic (kov), nato smo se mimo Torklje povzpeli na Šmarjetno goro. Na poti sicer ni bilo posebnosti, razen nekaj ledenih plošč, blata ter južnega snega, zato je bilo potrebno tudi nekoliko previdnosti. Med klepetom je čas zelo hitro minil in že smo bili na vrhu. Naredili smo nekaj slikic, tudi "gasilsko", nato pa smo se zbrali v gostinskem prostoru hotela, kjer je uživalo že nekaj naših članov. Malo smo poklepetali ter nazdravili v srečno novo leto; jaz sem se moral članom tudi nekoliko "predstaviti" kot novopečeni spremljevalec, nato pa smo družno sestopili po cesti v dolino. Pohod je bil seveda tudi tokrat uspešen, marsikaj smo izvedeli in imeli smo se lepo.
