Izlet v Celje 11.12.2025
V četrtek smo organizirali turistično kulturni izlet v prednovoletno Celje. Najprej smo se z rednim avtobusom odpeljali do Ljubljane, potem pa z vlakom do Celja. Ker nismo šli iz Kranja prav zgodaj, smo v Celje prispeli ravno ob času kosila. Okrepčali smo se v gostilni Koper. Po kosilu smo se odpravili do muzeja Mesto pod mestom, kjer nas je že čakala vodička po muzeju. Zelo zanimivo je bilo gledati in poslušati razlago. Naslednji muzej pa je bil Muzej celjskih grofov. Življenje celjskih grofov je bilo zelo zanimivo in vodička nam je povedala veliko stvari. Časa nam je ostalo še nekaj za ogled prazničnega Celja. Res je lepo okrašeno, polno lučk in tudi obiskovalcev je bilo veliko. Šli smo tudi mimo sodišča in lokala Pri lažnivi priči, pa tudi slaščičarno smo si ogledali, kjer prodajajo celjske rolice. Že v mraku smo se podali nazaj na vlak in do Ljubljane, potem pa na avtobus za v Kranj. Imeli smo se lepo, zadovoljni smo se vrnili domov.
Izlet v neznano 4.12.2025
V četrtek 4. decembra smo se po programu odpravili v neznano. Na avtobusu smo se zbrali ob 8. uri in krenili na pot. Povedano je bilo, da bo tisti, ki pravilno ugane kraj, dobil nagrado. Nekaj časa smo ugibali, potem pa je Blanka uganila pravi kraj. Gremo na Areh. Nagrada so bili piškoti, ki jih je razdelila. Druga nagrada pa je bila, kdo bo povedal vsaj tri vice. To nagrado pa je prislužila Breda. Dobila je čokoladne bonbone, ki jih je tudi podelila.Na kavici in krofu smo se ustavili na Trojanah. Pot smo nadaljevali proti Pohorju. Pot je bila deloma snežena, po sredini tudi ledena, tako da smo hodili bolj ob robu, kjer je bilo malo kopnega. Na vrhu Areha smo imeli malico iz nahrbtnika. Ker nekateri niso šli do vrha tudi "gasilske" slike ni. Avtobus nas je prišel iskat malo višje in odpeljali smo se proti Slovenskim Konjicam, kjer smo imeli v gostišču Fink naročeno malico. Bograč je bil zelo okusen in tudi domače vino Konjičan, prav tako. Ko smo se podprli smo se odpravili proti domu. Vreme nam je dobro služilo. Vmes je bila tudi megla, v Kranju pa nas je pričakal dež. Lepo smo se imeli.
Pohod po Udinborštu 13.11.2025
V četrtek 13. novembra smo se odpravili na pohod po Udinborštu. Zbrali smo se v Naklem, kjer smo si nudili jutranjo kavico v gostilnici Kresnik. Najprej smo šli po asfaltni cesti skozi naklo in Cegelnico, potem nas je pot peljala do ribnika Račnik. Pot smo nadaljevali ob Želinskem potoku na greben do Rokovnjaškega tabora. Ivan nam je veliko povedal o tem in tudi Gorazd je še malo dodal. Nadaljevali smo pot do Krive jelke. Tam smo imeli počitek im malico iz nahrbtnika. Po počitku smo se vračali do ribnika po isti poti in naprej do Nakla. Pohod je bil uspešen, marsikaj smo izvedeli in imeli smo se lepo.
Izlet do izvira Bohinjske Bistrice 02.10.2025
Iz Kranja smo se odpeljali z rednim avtobusom na progi Ljubljana - Ukanc (pri Bohinjskem jezeru). V Bohinjski Bistrici smo se v Kava baru Pri Cukiju okrepčali z dopoldansko kavico, nato pa pričeli z našim pohodom. Pot nas je vodila najprej po asfaltni poti, nato pa po kamniti stezi in nazadnje po dobrem kolovozu do izvira Bohinjske Bistrice. Tu smo se odpočili v izjemno lepem okolju in pospravili malice iz naših nahrbtnikov, pa tudi na "gasilski" posnetek nismo pozabili. Vračali smo se, deloma po poti prihoda, deloma pa po lažji, toda malo daljši makadamski in nato asfaltni cesti. V Baru Pri Cukiju smo počakali na naslednji avtobus in se zadovoljni z "četrtkovim pohodom" vrnili v Kranj.
Izlet na Malnež 18.09.2025
V četrtek smo se veselili,da bomo šli na Ajdno. Danese se nam je pridružila tudi nova članica Irena. Začelo se je lepo. Zbrali smo se na železniški postaji in se z vlakom odpeljali do Javornika. Najprej smo šli na jutranjo kavo, potem pa na pot proti Ajdni. Na Koroški Beli smo videli tudi spominsko ploščo glasbenika Franca Koširja Pot je bila mokra, ker je pred kratkim deževalo. Malo višje pa smo prišli do podrtega drevja, pot je bila skoraj neprehodna. Po krajšem pregovarjanju smo se soglasno odločili, da gremo na Malnež. Malo smo se morali spustiti in po drugi poti, ki je bila precej boljša smo vsi prispeli na Malnež. Malnež je 846 m visok razgledni vrh južnega Karavanškega pogorja. Na razgledni točki stoji križ in klopca, od koder so lepi razgledi na Koroško Belo, Javornik in Jesenice z Mežaklo. Kot posebnost, vrh spada med arheološko najdišče, ker so na vrhu našli bronasto plavutasto sekiro iz bronaste dobe. Malica je bila tokrat iz nahrbtnika. Vrnili smo se na Javornik in se z avtobusom odpeljali v Kranj.
Zahvala Marjani - Šmarjetna gora 4.9.2025
Naš planiran pohod do Martuljških slapov je žal odpadel zaradi prenatrpanih rednih avtobusov, šolsko leto se je začelo. To se je pa dogajalo v četrtek na Kranjčanom najbližjem hribu. V središču pozornosti je bilo eno prijazno, simpatično, pridno . . . dekletce. Upamo, da jo bomo tako srečevali še, še, še, ,še, še . . . doooolgooooo vrsto let! Sprememba pohoda, šli smo na Šmarjetno goro. Tam smo se Marjani zahvalili za ves trud, ki ga je vložila v svoje delo pri DU Kranj. Podarili smo ji tudi darilo. Marjana pa nas je postregla z domačimi dobrotami. Imeli smo se lepo. Zahvalila se je za darilo in obljubila svojo pomoč, v kolikor se bomo obrnili nanjo.
Izlet v Krnico 31.07.2025
Z avtobusom na redni progi smo se z avtobusne postaje v Kranju odpeljali do Kranjske gore. Tu smo si v "naši" kavarnici privoščili nekaj poživila v obliki dopoldanske kavice. Potem smo pričeli s pohodom mimo jezera Jasna in ob rečici Pišnica proti našemu cilju. Pot, ki jo dodelujejo v makadamsko cesto trenutno še urejajo, vendar to ni predstavljalo kakšne resne ovire, saj so delavci, ki na poti opravljajo dela, za trenutek počakali s svojimi aktivnostmi, tako, da smo varno šli mimo gradbišča. Med potjo smo si ogledali še spomenik planincem na planini v Klinu, potem pa nadaljevali do koče v Krnici. Tu smo se malo odpočili ter pomalicali in se nato vrnili po poti dostopa nazaj v Kranjsko goro in se, seveda z rednim avtobusom vrnili v Kranj. To pot nam je vreme dobro služilo. Dež je namočil edino avtobus - mi pa smo ostali suhi, šele v Kranju je začelo deževati.
Izlet na Slemenovo špico 3.7.2025
V četrtek 3. julija smo se z rednim avtobusom odpravili proti Kranjski gori. V Kranjski gori nas je Marjana povabila na kavo, ker je bil to njen zadnji izlet ki ga je vodila. Povedala je, da tudi vodja planinsko pohodniške sekcije ne bo več in da jo bo nadomestil Ivan Lapajne. Po jutranji kavi smo se odpravili na drg avtobus, ki vozi na Vršič. Avtobus je bil poln, bilo je veliko tujcev, ki so se odpravljali v gore. Na Vršiču pa nas je čakal vzpon na Slemenovo špico. Pot je bila kamnita, skalnata in v prvem in zadnjem delu kar strma. Ob poti smo videli zelo veliko cvetja. Videli smo tudi v skalo pritrjeni plošči v spomin na umrle, ki so življenje izgubili pod plazom, druga plošča pa je v spomin planinca, ki se je smrtno ponesrečil v severni steni Velike Mojstrovke. Sonce je kar grelo. Na vrhu so bili lepi razgledi na vršace. Tudi kavka nam je pozirala. Po počitku v senci dreves smo se odpravili v dolino. Na Vršiču smo se ustavili v Tičarjevem domu, kjer smo lahko naročili kaj za pojest ali popit. Videli smo tudi veliko ovac, ki so se stiskale in iskale senco. Po voznem redu bi moral priti avtobus, pa ga ni bilo, pripeljal se samo kombi, naložil nekaj tujcev in odpeljal. Iskali smo rešitev, Marjana je klicala podjetje Nomago, vendar niso imeli avtobusa. Najprej smo se odpravili kar peš, potem pa smo se počasi z avtoštopom vsi pripeljali do Kranjske gore. Nekateri so šli še mimo ruske kapelice. V Kranjski gori smo šli na redni avtobus, ki nas je pripeljal v Kranj. Kljub utrujenosti in neprilike z prevozom smo se imeli lepo. Marjani se še enkrat zahvaljujemo za odlično vodenje vseh izletov, pri katerih je vodila.
Izlet na Blegoš 12.6.2025
Zjutraj ob 7. uri smo se odpeljali izpred Creine in v Stražišču pobrali še nekaj naših pohodnikov. Skozi Škofjo Loko smo se podali do Železnikov, kjer smo se v Lenti Pub-u okrepčali s tradicionalno jutranjo kavico. Nato nas je naš šofer Matjaž po pravi gorski cesti zapeljal do Črnega vrha, kjer smo pričeli naš pohod. Po makadamski cesti smo prišli do koče na Blegošu, zajeli svežo sapo in se po dokaj strmi stezi povzpeli na vrh Blegoša. Tu smo si ogledali okolico in veliko cvetja, si malo odpočili, malo pokramljali in se vrnili do koče na malico. Vampi, ričet, ocvirkovca, kislo mleko in žganci, vse je bilo zelo dobro. Nazaj na Črni kal smo se vračali po nekaj krajši, toda bolj strmi poti. Z avtobusom smo se skozi Gornjo Žetino, Javorje in Poljane vrnili v Kranj. Vreme nam je bilo naklonjeno, razgledi pa malo manj zaradi dima.
Izlet na Veternik 5.6.2025
V četrtek 5.6. smo se odpravili na Kozjansko. Zapeljali smo se po Tuhinjski dolini do Vranskega, nato pa naprej do Dramelj, kjer smo se ustavili za jutranjo kavico. Že med potjo nam je Marjana povedala veliko zanimivosti tega področja. Pot smo nadaljevali skozi Šentjur do Kozjanskega, kjer smo pričeli naš pohod. Veternik je 708 m visok vrh na Kozjanskem, od koder so lepi razgledi na vse strani. Hodili smo po gozdni cesti, ki se je zmerno dvigala. Del poti nas je spremljal tudi pasji prijatelj . V tem času so travniki polni rož, prava paša za oči. Videli smo Kranjsko lilijo, divje orhideje, lan, gorski glavinec, zvončnice, škrobotec, dišalo je po jasminu. Videli smo tudi hrošča, orjaški krešič, pa močerada, ki je bil žal že malo posušen. Na vrhu smo videli smerne table, daljnogled in veterno harfo, ki ob pihanju vetra igra na strune. Pihalo je, Vračali smo se po isti poti v Kozje in nato smo se odpeljali do vasi Žeger, kjer smo imeli v gostilni Obrez Naročeno malico. Malica je bila zelo okusna. Domov smo se vrnili do 18. ure. Imeli smo se lepo.
Izlet na Žavcarjev vrh 15.5.2025
V četrtek na godovni dan Zofke smo se odpravili na izlet na Žavcarjev vrh. Z avtobusom smo se odpeljali proti Štajerski in Koroški. Marjana nam je že med potjo zelo veliko povedala o sami poti, o pokrajini kjer se vozimo. Po Tuhinjski dolini mimo Vranskega smo se odpeljali do Velenja, kjer smo v Spar centru imeli čas za prvi postanek za jutranjo kavico. Z vožnjo smo nadaljevali do Dravograda in naprej po Dravski dolini do Brestanice pri Mariboru. Tu se nam je pridružil gospod Miran Golob, ki je bil naš lokalni vodič. Najprej nas je po neoznačeni poti pripeljal do kmetije Pr Smolnik. Ta kmetija je že od leta 1840. Sprejela nas je gospodinja. Povedala je, da je ona zaposlena kot svetovalka za kmetijstvo. Doma imajo kmetijo, nekaj živali, vinograd. Povedala je, da so običajno vsi delali samo doma, ona pa je prva, ki se je zaposlila. Poskusili smo njihovo vino. Videli smo tudi vinograd. Po kratkem postanku smo nadaljevali pot, hodili smo po gozdnih poteh in kolovozih. Vodič nas je pospremil najprej do vrha 915 m visokega žavcarjevega vrha in nato smo se spustili do koč, ki je na 863 m višine. V koči so nam pripravili okusno malico. Ker se pripravljalo k dežju, smo morali kar pohiteti. Zofija je morala malo poškropiti. Vračali smo se po krožni poti. Ob poti je bilo zelo veliko borovničevja. Tudi lovskih opazovalnic smo videli kar nekaj. V Brestanici smo se poslovili od našega vodiča in nato smo se odpeljali do Trojan, kjer je bil postanek za krofe ali pa sladoled in druge potrebe. Med potjo je že deževalo, v Kranju je bilo že vedro, da smo srečno prispeli domov. Imeli smo se lepo.
Izlet na Resevno 8.5.2025
V četrtek ni bil ravno idealni dan za v hribe, ta korajžni se niso ustrašili dežja in smo šli. Iz Kranja do Ljubljane smo se odpeljali z rednim avtobusom, žal je imel zamudo in smo v Ljubljani zamudili vlak, pa nič zato smo šli pa na kavo in počakali naslednjega. Z vlakom smo se odpeljali do Zidanega mosta, kjer smo prestopili na drug vlak, ki nas je odpeljal do Šentjurja. Tam smo začeli naš pohod Srečo smo imeli, da ni deževalo. Nekaj časa smo hodili po pločniku skozi naselje, potem smo zavili na gozdno pot. V začetku je bil kar strm del, potem je pa strmina popustila in šele na koncu je bil še zadnji del malo bolj strm. Videli smo veliko borovničevja. Na vrhu je zelo lepo urejen dom. Povzpeli smo se tudi na 20 m visok stolp, vendar pa žal razgleda ni bilo. V Domu smo imeli tudi malico, Marjana nas je presenetila z aperitivom, hvala še enkrat. Malica je bila okusna. Vračali smo se po isti poti do železniške postaje v Šentjurju. Z vlakom smo se odpeljali do Ljubljane in potem na redni avtobus za Kranj. V Kranj smo se vrnili do 19. ure. Skupina je bila res bolj majhna, imeli smo se pa lepo. Sam bi se težko odloči, da bi te kraje obiskal.
Izlet na Čaven in Kucelj 3.4.2025
V četrtek smo se odpravili na Čaven in Kucelj. Najprej smo se odpeljali do Logatca, kjer smo si v piceriji Žakelj privoščili našo jutranjo kavico. Ivan nam je že v avtobusu razložil našo pot in kaj bomo videli. Pot smo nadaljevali do Predmeje, kjer smo pričeli naš pohod. Pot je bila po gozdu, ponekod malo manj, nekje pa malo bolj strma. Pri Bavčerjevi koči na Kuclju smo se malo odpočili, potem pa smo nadaljevali pot proti Kuclju. Najprej nas je pot vodila navzdol, potem pa kar strmo navzgor. Pot je bila kamnita. To je razgleden vrh nad Vipavsko dolino. Ob poti smo videli veliko pomladnega cvetja. Vrnili smo se do Bavčarjeve koče in nadaljevali pot do Predmeje, kjer nas je že čakal avtobus. Z avtobusom smo se odpeljali do Logatca, kjer smo imeli malico v gostišču Jeršin. Imeli smo se lepo.
Izlet od Izole do Pirana 20.3.2025
V četrtek 20.3. smo se odpravili do morja. S posebnim avtobusom smo se najprej odpeljali do Kozine, kjer smo imeli prvi postanek za jutranjo kavico, pa v bližnji pekarni imajo veliko dobrot, tudi burek ti pogrejejo. Marjana nam je že v avtobusu razložila plan izleta in povedala veliko zanimivosti. Pot smo nadaljevali do Izole oz. Simonovega zaliva, kjer smo pričeli naš pohod. Pot nas je vodila ob morju mimo naselij Belvedere, Strunjan, Pacug, Fiesa do Pirana. Ob poti smo videli veliko cvetočih rastlin, od cvetlic in grmovnic. Morje je bilo rahlo valovito. Prav toplo ni bilo, ker je ves čas pihalo. Videli smo školjčišče, pa čez mostiček smo šli pri solinah.. Tokrat smo videli enega potapljača, kopalcev pa ni bilo, ker je pihalo, pa še morje je bilo premrzlo. V Piranu smo šli po starem mestnem jedru do cerkve sv. Jurija, potem pa na Tartinijevem trgu naredili še en posnetek in se odpravili proti avtobusni postaji, kjer nas je že čakal voznik in nas odpeljal proti Kopru do Pobegov, kjer smo v Gostilni Jakomin imeli okusno malico. Zadovoljni smo se odpravili proti domu.
Izlet na sv. Lovrenca 6.3.2025
Ta četrtek smo se zmenili da gremo na sv. Lovrenca. Zbrali smo se v baru ENKA, ki je blizu avtobusne postaje, kjer smo popili jutranjo kavico. Nato smo se z rednim avtobusom odpeljali do Bašlja, kjer smo pričeli naš pohod. Šli smo mimo kamnoloma, potem pa v hrib mimo mlinčkov. Pot nas je vodila ob potoku Belca in skozi gozd. Pot je bila ponekod malo blatna in mokra. Večino poti pa je bilo lepe. Najprej smo prišli do cerkvice sv. Lovrenca in se potem spusti nižje do Doma na sv. Lovrencu. Tu nas je prijazna oskrbnica postregla, na izbiro smo imeli skutine ali orehove štruklje, ali joto, pa še sveži krofi so bili . Ob poti je bilo še vedno veliko črnega teloha. Zadovoljni smo se odpravili navzdol, do avtobusne postaje v Bašlju. Morali smo pa čakati kar precej časa, ker je avtobus imel zamudo. Videli smo tudi jadralce, ki so krožili okrog Storžiča in se spuščali proti vznožju.
Pot kulturne dediščine Žirovnica 6.2.2025
V četrtek 6.februarja malo pred praznikom smo se odpravili z rednim avtobusom po poti kulturne dediščine. Najprej smo se odpeljali do Žirovnice, kjer smo si v Baru Ajdna privoščili jutranjo kavico. Tu smo tudi začeli naš pohod. Najprej smo obiskali Vrbo in Prešernovo rojstno hišo, tu do cerkve sv. Marka nas je zanesla pot, pa slavno vrbo smo tudi videli. Nadaljevali smo pot do Prešernovega prijatelja Matije Čopa. V Žirovnici smo videli spomenike petim zaslužnim možem iz tega okolja, to so Prešeren, Čop, Jalen, Finžgar in Janša. Ogledali smo si tudi repliko prvega čebelnjaka pionirja čebelarstva na Kranjskem Antona Janše., ki je bil slikar in prvi cesarsko kraljevi učitelj čebelarstva na Dunaju. Nadaljevali smo pot proti rojstni hiši Franca Saleškega Finžgarja. V daljavi smo v hribu videli cerkvico sv. Lovrenca. Ob poti smo videli veliko pomladnega cvetja, črni teloh, trobentice, zvončke, pa čeprav smo še vedno sredi zime. Od Finžgarjeve hiše smo šli po grebenu na krožno pot. Razgledi so bile lepi, Triglav se je dobro videl, pa po dolini do Jesenic. Vračali smo se po poti do Sela pri žirovnici, kjer smo si nekateri nudili okusno kosilo. Po kosilu smo se odpravili na avtobusno postajo in se odpeljali v Kranj. Marjana se pripravila, tako kot vedno nam je povedala zelo veliko zanimivega. Če bi želeli obiskati notranjost hiš in poslušati lokalne vodnike, bi potrebovali veliko več časa.
Zadovoljni smo se pripeljali domov.
Izlet na Špičasti vrh 30.01.2025
V četrtek 30.1. smo se zbrali na avtobusni postaji pred Creino in se razporedili po osebnih avtomobilih. Odpeljali smo se do Čepulj kjer smo parkirali. Špičasti vrh je malo manj poznan To je 837 m visoka vzpetina zahodno od sv. Jošta. Pot ni bila dolga, bila je pa kar strma. Potekala je po gozdu. Paziti je bilo potrebno na korenine, tudi tla so bila razmočena. Na vrhu je miza in klop, tudi vpisna knjiga. Na vrhu smo pomalicali in se po drugi poti vrnili. Ena skupina je šla na Mohorja, druga pa iz Špičastega vrha še na sv. Jošta. Vreme je bilo krasno, v dolini megla, na vrhu pa toplo sonce in jasno nebo. Vrnili smo se do Čepulj, kjer so nas pričakali pohodniki, ki so bili na Mohorju. Imeli smo se lepo, ker smo se naužili svežega zraka in sončne toplote.
Izlet na Šmarjetno goro 16.01.2025
Naš prvi izlet je uspel. Zbrali smo se na glavni avtobusni postaji, nekateri so prišli po drugih poteh do mostu čez Savo. Skupaj smo se odpravili proti Stražišču in potem do graščine Šrotenturn., tam nam je Ivan povedal malo zgodovine te graščine. Sedaj je lepo obnovljena. Nadaljevali smo pot navkreber, pot je bila prijetna. Na vrhu nas je Nada pogostila s priboljški, v hotelu pa smo si nudili čaj ali kavo. Šmarjetna gora je visoka le 646 m z lepimi razgledi na vse strani. Na vrhu stoji cerkvica sv. Marjete, ki je bila zgrajena v začetku 14. stoletja. Obnovljena je bila leta 1989. Ivo nam je povedal, da je kupil svet na vrhu dr. Cof. Prvotno je bila na vrhu lesena brunarica in v njej oskrbnica Rozka. Kasneje pa so to podrli in sezidali hotel. Navzdol smo se odpravili po krajšem počitku, nekateri so šli po isti poti, drugi po cesti, Imeli smo se lepo.
