Izlet na Čaven in Kucelj 3.4.2025
V četrtek smo se odpravili na Čaven in Kucelj. Najprej smo se odpeljali do Logatca, kjer smo si v piceriji Žakelj privoščili našo jutranjo kavico. Ivan nam je že v avtobusu razložil našo pot in kaj bomo videli. Pot smo nadaljevali do Predmeje, kjer smo pričeli naš pohod. Pot je bila po gozdu, ponekod malo manj, nekje pa malo bolj strma. Pri Bavčerjevi koči na Kuclju smo se malo odpočili, potem pa smo nadaljevali pot proti Kuclju. Najprej nas je pot vodila navzdol, potem pa kar strmo navzgor. Pot je bila kamnita. To je razgleden vrh nad Vipavsko dolino. Ob poti smo videli veliko pomladnega cvetja. Vrnili smo se do Bavčarjeve koče in nadaljevali pot do Predmeje, kjer nas je že čakal avtobus. Z avtobusom smo se odpeljali do Logatca, kjer smo imeli malico v gostišču Jeršin. Imeli smo se lepo.
Izlet od Izole do Pirana 20.3.2025
V četrtek 20.3. smo se odpravili do morja. S posebnim avtobusom smo se najprej odpeljali do Kozine, kjer smo imeli prvi postanek za jutranjo kavico, pa v bližnji pekarni imajo veliko dobrot, tudi burek ti pogrejejo. Marjana nam je že v avtobusu razložila plan izleta in povedala veliko zanimivosti. Pot smo nadaljevali do Izole oz. Simonovega zaliva, kjer smo pričeli naš pohod. Pot nas je vodila ob morju mimo naselij Belvedere, Strunjan, Pacug, Fiesa do Pirana. Ob poti smo videli veliko cvetočih rastlin, od cvetlic in grmovnic. Morje je bilo rahlo valovito. Prav toplo ni bilo, ker je ves čas pihalo. Videli smo školjčišče, pa čez mostiček smo šli pri solinah.. Tokrat smo videli enega potapljača, kopalcev pa ni bilo, ker je pihalo, pa še morje je bilo premrzlo. V Piranu smo šli po starem mestnem jedru do cerkve sv. Jurija, potem pa na Tartinijevem trgu naredili še en posnetek in se odpravili proti avtobusni postaji, kjer nas je že čakal voznik in nas odpeljal proti Kopru do Pobegov, kjer smo v Gostilni Jakomin imeli okusno malico. Zadovoljni smo se odpravili proti domu.
Izlet na sv. Lovrenca 6.3.2025
Ta četrtek smo se zmenili da gremo na sv. Lovrenca. Zbrali smo se v baru ENKA, ki je blizu avtobusne postaje, kjer smo popili jutranjo kavico. Nato smo se z rednim avtobusom odpeljali do Bašlja, kjer smo pričeli naš pohod. Šli smo mimo kamnoloma, potem pa v hrib mimo mlinčkov. Pot nas je vodila ob potoku Belca in skozi gozd. Pot je bila ponekod malo blatna in mokra. Večino poti pa je bilo lepe. Najprej smo prišli do cerkvice sv. Lovrenca in se potem spusti nižje do Doma na sv. Lovrencu. Tu nas je prijazna oskrbnica postregla, na izbiro smo imeli skutine ali orehove štruklje, ali joto, pa še sveži krofi so bili . Ob poti je bilo še vedno veliko črnega teloha. Zadovoljni smo se odpravili navzdol, do avtobusne postaje v Bašlju. Morali smo pa čakati kar precej časa, ker je avtobus imel zamudo. Videli smo tudi jadralce, ki so krožili okrog Storžiča in se spuščali proti vznožju.
Pot kulturne dediščine Žirovnica 6.2.2025
V četrtek 6.februarja malo pred praznikom smo se odpravili z rednim avtobusom po poti kulturne dediščine. Najprej smo se odpeljali do Žirovnice, kjer smo si v Baru Ajdna privoščili jutranjo kavico. Tu smo tudi začeli naš pohod. Najprej smo obiskali Vrbo in Prešernovo rojstno hišo, tu do cerkve sv. Marka nas je zanesla pot, pa slavno vrbo smo tudi videli. Nadaljevali smo pot do Prešernovega prijatelja Matije Čopa. V Žirovnici smo videli spomenike petim zaslužnim možem iz tega okolja, to so Prešeren, Čop, Jalen, Finžgar in Janša. Ogledali smo si tudi repliko prvega čebelnjaka pionirja čebelarstva na Kranjskem Antona Janše., ki je bil slikar in prvi cesarsko kraljevi učitelj čebelarstva na Dunaju. Nadaljevali smo pot proti rojstni hiši Franca Saleškega Finžgarja. V daljavi smo v hribu videli cerkvico sv. Lovrenca. Ob poti smo videli veliko pomladnega cvetja, črni teloh, trobentice, zvončke, pa čeprav smo še vedno sredi zime. Od Finžgarjeve hiše smo šli po grebenu na krožno pot. Razgledi so bile lepi, Triglav se je dobro videl, pa po dolini do Jesenic. Vračali smo se po poti do Sela pri žirovnici, kjer smo si nekateri nudili okusno kosilo. Po kosilu smo se odpravili na avtobusno postajo in se odpeljali v Kranj. Marjana se pripravila, tako kot vedno nam je povedala zelo veliko zanimivega. Če bi želeli obiskati notranjost hiš in poslušati lokalne vodnike, bi potrebovali veliko več časa.
Zadovoljni smo se pripeljali domov.
Izlet na Špičasti vrh 30.01.2025
V četrtek 30.1. smo se zbrali na avtobusni postaji pred Creino in se razporedili po osebnih avtomobilih. Odpeljali smo se do Čepulj kjer smo parkirali. Špičasti vrh je malo manj poznan To je 837 m visoka vzpetina zahodno od sv. Jošta. Pot ni bila dolga, bila je pa kar strma. Potekala je po gozdu. Paziti je bilo potrebno na korenine, tudi tla so bila razmočena. Na vrhu je miza in klop, tudi vpisna knjiga. Na vrhu smo pomalicali in se po drugi poti vrnili. Ena skupina je šla na Mohorja, druga pa iz Špičastega vrha še na sv. Jošta. Vreme je bilo krasno, v dolini megla, na vrhu pa toplo sonce in jasno nebo. Vrnili smo se do Čepulj, kjer so nas pričakali pohodniki, ki so bili na Mohorju. Imeli smo se lepo, ker smo se naužili svežega zraka in sončne toplote.
Izlet na Šmarjetno goro 16.01.2025
Naš prvi izlet je uspel. Zbrali smo se na glavni avtobusni postaji, nekateri so prišli po drugih poteh do mostu čez Savo. Skupaj smo se odpravili proti Stražišču in potem do graščine Šrotenturn., tam nam je Ivan povedal malo zgodovine te graščine. Sedaj je lepo obnovljena. Nadaljevali smo pot navkreber, pot je bila prijetna. Na vrhu nas je Nada pogostila s priboljški, v hotelu pa smo si nudili čaj ali kavo. Šmarjetna gora je visoka le 646 m z lepimi razgledi na vse strani. Na vrhu stoji cerkvica sv. Marjete, ki je bila zgrajena v začetku 14. stoletja. Obnovljena je bila leta 1989. Ivo nam je povedal, da je kupil svet na vrhu dr. Cof. Prvotno je bila na vrhu lesena brunarica in v njej oskrbnica Rozka. Kasneje pa so to podrli in sezidali hotel. Navzdol smo se odpravili po krajšem počitku, nekateri so šli po isti poti, drugi po cesti, Imeli smo se lepo.
